Evropo še naprej pesti dolžniška kriza, kar vzbuja strah tudi na svetovnih trgih. Ravno te dni pa v evropskih parlamentih potekajo razprave glede pomoči Grčiji.
Vseh 17 parlamentov znotraj evroobmočja mora ratificirati paket za reševanje dolžniške krize, ki omogoča izposojanje denarja državam članicam, kupovanje dolgov neposredno od investitorjev in zagotavlja sredstva za dokapitalizacijo bank, ki jih je prizadela dolžniška kriza. Grčija, Portugalska, Irska, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Francija in Slovenija so to že storile in s tem podprle povečanje začasnega reševalnega instrumenta (EFSF) s sedanjih 250 milijard evrov na 440 milijard evrov. Slovenski poslanci so namreč z 49 glasovi za in štirimi proti sprejeli novelo zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra.
Brez težav v nacionalnih parlamentih ne bo šlo
Že v sredo bo o sporazumu odločal finski parlament. Finska finančna ministrica Jutta Urpilainen sicer nasprotuje nadaljnji pomoči, razen če dobi Finska za posojeni denar garancijo. Dan za tem pa bo o EFSF odločal tudi nemški parlament. Kanclerka Angela Merkel ima sicer podporo opozicijskih strank, do nasprotovanja pa prihaja znotraj same koalicije.
O paketu pomoči bo oktobra odločal tudi nizozemski parlament. Manjšinska vlada premiera Marka Rutta za sprejetje potrebuje tudi glasove evroskeptične Stranke svobode Geerta Wildersa, ki sicer nasprotuje EFSF. Brez težav ne bo šlo tudi na Slovaškem, kjer ratifikaciji nasprotujeta dve koalicijski partnerici.
Grčija brez pomoči ne bo zmožna plačati več sto tisoč javnih uslužbencev
Finančni ministri evroobmočja bodo sicer o nadaljnji pomoči Grčiji odločali 3. in 4. oktobra. Če Grčija ne bo prejela dodatnih osmih milijard evrov pomoči, bo namreč sredi oktobra nezmožna plačati več sto tisoč javnih uslužbencev. Takrat bodo razpravljali tudi o uvedbi davka na finančne transakcije, ki naj bi omejil špekulacije na finančnih trgih. Velika Britanija, Švedska in Nizozemska predlogu nasprotujejo.
Zaradi vseh teh težav se pričakuje, da bo predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy na vrhu EU sredi oktobra v Bruslju predlagal ustanovitev fiskalne unije in imenovanje evropskega finančnega ministra, ta pa bi lahko od držav članic evroobmočja zahteval izvajanje določenih proračunskih politik.
1
