Kako poskušajo Slovenci ogoljufati zavarovalnice

Zavarovalnice v Sloveniji največ zavarovalniških goljufij opažajo na področju avtomobilskih zavarovanj, kjer te v določenih segmentih presegajo celo 10 odstotkov vseh obravnavanih škod. Avtomobilskemu kasku sledijo zahtevki iz splošne civilne odgovornosti in nezgode, precej je tudi goljufij na področju klasičnih premoženjskih zavarovanj. Po ocenah zavarovalnega združenja realna škoda zaradi goljufij dosega od pet do deset odstotkov vseh obravnavanih škod. V recesiji je goljufij več, v obdobju gospodarske rasti pa manj.

Natančnih podatkov o številu zavarovalniških goljufij in koliko škode te povzročijo, ni mogoče dobiti. Mogoče so le približne ocene. V Slovenskem zavarovalnem združenju menijo, da naj bi bilo v Sloveniji letno za več kot 90 milijonov evrov goljufij, ki jih zavarovalnice ne odkrijejo. Vsako leto uspešno raziščejo za okoli 20 milijonov evrov goljufij.

Za največjimi goljufijami stoji več oseb, ki med seboj sodelujejo

Po izkušnjah zavarovalniškega združenja največje goljufije nastajajo takrat, kadar so vanje vpleteni različni deležniki, ki med seboj sodelujejo. To na primer pomeni, da v avtomobilskih goljufijah poleg zavarovanca pogosto sodelujejo tudi avtomobilski serviserji, zdravstveni delavci, v izjemnih primerih celo zaposleni na zavarovalnici ali osebe iz državnih organov.

Novice Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi

"Zavedati se je treba, da je vsak zavarovanec posredno že ob plačilu premije žrtev kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije. Ta je namreč kot tveganje že vračunana v aktuarskih izračunih, zato prepričanje, da gre za tako imenovani kriminal brez žrtev, ne drži," opozarja Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.

Ta med drugim upravlja nekaj registrov podatkov, ki jih v skladu z zakonom navzkrižno preverja. Če sumi na goljufijo, o tem obvesti pristojno zavarovalnico.

"Zavarovalnice vedno večjo pozornost namenjajo preventivnim aktivnostim pred sklenitvijo zavarovanj, tako da izvajajo temeljite nadzore stanja zavarovanih predmetov ter s tem preprečijo, da bi predpoškodovan predmet sploh prišel v zavarovalni portfelj," pojasnjuje Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Foto: Matej Leskovšek Ker si zavarovalnice želijo, da bi odkrile čim več prevar, se pri tem ne zanašajo le na policijo, temveč jim pri tem pomagajo njihove lastne preiskovalne službe in ekipe pogodbenih detektivov.  S povezovanjem skozi strokovna svetovna združenja preiskovalcev izmenjujejo informacije o dogajanjih v svetu in načinih preprečevanja in odkrivanja goljufij. Ob tem se lotijo tudi preverjanja profilov in objav zavarovancev na družbenih omrežjih, če gre za javne profile.

"Zavarovalnice vedno večjo pozornost namenjajo preventivnim aktivnostim pred sklenitvijo zavarovanj, tako da izvajajo temeljite kontrole stanja zavarovanih predmetov ter s tem preprečijo, da bi predpoškodovan oziroma že poškodovan predmet sploh prišel v zavarovalni portfelj," pojasnjuje Krumbergerjeva.

Pet najpogostejših zavarovalniških goljufij

Po besedah zavarovalnega združenja so med najpogostejšimi zavarovalniškimi goljufijami:

• večkratno uveljavljanje istih poškodb avtomobila, predvsem iz naslova kasko zavarovanja, pri različnih zavarovalnicah;
• padci oseb pri njihovih prijateljih, v lokalih oziroma drugih javnih prostorih ter na državni infrastrukturi, čeprav se nezgoda sploh ni zgodila oziroma se je zgodila na objektih brez zavarovalnega kritja (odgovornosti);
• hlinjenje oziroma nameščanje prometnih nezgod z domnevnimi telesnimi poškodbami;
• primeri, ko člani razširjene družine živijo na različnih naslovih in uveljavljajo poškodbe istih gospodinjskih predmetov oziroma naprav pri različnih zavarovalnicah;
• obujene stare poškodbe, ki jih zaradi objektivnih pojavov prikazujejo kot nastale pred kratkim.

Že poškodovana rabljena vozila iz tujine skušajo zavarovanci prikazati kot da so bila poškodovana po sklenitvi zavarovanja. Foto: Gregor Pavšič Konkretni primeri večjih goljufij

Iz Slovenskega zavarovalnega združenja so nam posredovali še nekaj konkretnih primerov večjih goljufij, ki so jih zaznali in obravnavali v zadnjem obdobju.

Novice Zavarovalnice v lov za naropanim premoženjem v SKB

• Zavarovanci so želeli rabljene in poškodovane avtomobile iz tujine prikazati, kot da so bili poškodovani po sklenitvi zavarovanja v Sloveniji. Večinoma je šlo za avtomobile višjega cenovnega razreda. Večje število primerov je bilo končanih z obsodbami vpletenih oseb.
• Posamezniki ali večje skupine so sklenili turistična zavarovanja z vključenimi kritji za zdravljenje in stroške zaradi nevšečnosti na potovanju. Najbolj drzni, ki imajo zavarovalne police sklenjene pri več zavarovalnicah, ob vrnitvi predložijo ponarejeno medicinsko dokumentacijo in vložijo zahtevke v višini več deset tisoč evrov. Turistične destinacije, kjer so slovenske zavarovalnice odkrile goljufije večjega obsega, so bile Indonezija, Tajska, Kambodža, Vietnam, Egipt in Gana.
• Zavarovanci v opitem stanju popolnoma uničijo motorno vozilo, pozneje pa poskušajo prikazati dogodek z drugim voznikom ali v drugem časovnem obdobju, ko se je voznik streznil.

• Skupina več oseb je kupovala rabljena vozila v vrednosti okoli tisoč evrov, ki jih je po nekaj mesecih od sklenitve obveznega zavarovanja uporabila pri namerno povzročenem trku. Te so povzročali v večernem času v manj prometnih križiščih. Za sodelovanje so novačili mlajše udeležence, ki so jim obljubili plačilo. Z dvema voziloma, v vsakem so bile tri ali štiri manjše osebe, so se pripeljali v križišče, kjer so z enim vozilom namerno trčili v zadnji del drugega vozila. Udeleženci so poklicali policijo, ki je opravila ogled in policijski zapisnik. Nato so udeleženci nesreče obiskali še urgenco in na podlagi zdravniškega izvida na zavarovalnicah vlagali zahtevke zaradi telesnih poškodb. Organizatorji, ki običajno niso bili udeleženi v prometnih nesrečah, temveč so dogajanje zgolj opazovali iz daljave, so od zavarovalnic pridobili odškodnino za materialno škodo (totalko) na vozilih ter odškodnine za telesne poškodbe vseh udeležencev. Manjši del plačila je bil namenjen udeležencem, glavnino pa so zadržali zase.
• Več med seboj povezanih oseb je sklenilo police nezgodnih zavarovanj pri različnih zavarovalnicah. Po sklenitvi so se začele pogoste prijave škod, pri katerih je šlo za manjše poškodbe (udarce v sklepe, manjše vreznine, opekline ipd.) za katere so bili bolniško odsotni do 30 dni. Po vsaki polici, ki so jo imeli sklenjeno, so nato prejemali dnevna nadomestila. Dokazovanje je bilo težavno, saj so zahtevki podprti z medicinsko dokumentacijo. Težko je tudi ugotoviti, ali se nekdo namerno poškoduje oziroma lažno prikazuje posledice ali obseg poškodb. Ugotovljeno je bilo, da so bili "oškodovanci" v obdobju nezmožnosti za delo aktivni, zahtevkom pa je bila priložena tudi prirejena ali ponarejena dokumentacija.

Novice Nov prevzem: Francozi kupili slovensko zavarovalnico za podjetja