Kako naj Slovenija uspešno pride do evropskih milijard

"Pri pripravi naložbenega načrta so sodelovali številni strokovnjaki, zato o naložbeni ofenzivi, s katero Evropa pošilja signal, da je znova v igri, ne dvomim," je dejala Mateja Rudolf, direktorica svetovalne družbe RR & CO, ki se že 15 let uspešno ukvarja s pridobivanjem nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije na mednarodnem področju.

V drznost Junckerjevega načrt verjame tudi predsednik uprave GH Holdinga Blaž Miklavčič in ga vidi kot povsem uresničljivega. Ob tem pričakuje, da si bodo del pogače odrezali tudi v njihovem podjetju, veliko pa bo odvisno od tega, kolikšen delež sredstev si bo Slovenija oziroma regija uspela izboriti.

Za logistične projekte bi lahko Slovenija prejela štiri milijarde evrov "Pričakujem, da bi z dobro pripravljenimi projekti tudi brez lobiranja bili upravičeni do določenih sredstev," pravi Miklavčič, ki s Slovenijo računa predvsem pri logističnih projektih, morda tudi energetskih. "Slovenija bi lahko od celotnega 315-milijardnega naložbenega paketa prejela med tri in štiri milijarde evrov zasebnih sredstev," je prepričan Miklavčič, ki še pravi, da je 1,3 milijona na novo ustvarjenih delovnih mest povsem uresničljiv scenarij.

Rudolfova konkretnih zneskov Junckerjevega načrta ne želi komentirati, saj meni, da je še prezgodaj in bi bilo takšno početje neresno. "Prav je, da je Evropska komisija predstavila visokoleteče načrte. Juncker ima ob sebi sposobne ljudi, vključno s slovensko komisarko za promet Violeto Bulc, ki načrtovane projekte lahko uresničijo," pove Rudolfova in pojasni, da imajo več možnosti za financiranje tisti projekti, ki vključujejo več regij. Takšni projekti ustvarjajo večji vpliv na okolje, družbo, prometne povezave in druga področja.

Možnosti je toliko, kolikor si jih bomo zamislili in na njih trdo delali Izjemno priložnost Slovenije Rudolfova vidi v pilotskih projektih EU, ki so lažje izvedljivi na manjših vzorcih in različno razvitih regijah. Takšni pilotski projekti so idealni za napovedovanje obnašanja novih projektov v večjem obsegu, v Sloveniji pa bi bili primerni na številnih področjih, tako na infrastrukturnem, izobraževalnem, znanstvenem in energetskem področju. Slovenija bi za takšne projekte lahko prejela tudi nepovratna sredstva.

"Možnosti za financiranje projektov je toliko, kolikor si jih bomo zamislili in jih začeli uresničevati. Veliko bo odvisno od slovenske vlade, ali bo v takšnih projektih prepoznala potencial in začela na njih trdo delati," še pove direktorica svetovalne družbe RR & CO.