Torek,
4. 8. 2015,
16.48

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 4. 8. 2015, 16.48

7 let, 7 mesecev

Kako in kolikokrat smo prodajali Telekom Slovenije?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Ideja o privatizaciji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja Telekoma Slovenije v večinski državni lasti izvira iz leta 2000. Zadnji, tretji poskus prodaje se je začel leta 2013.

Prvi poskus privatizacije leto 2000 – Ideje o privatizaciji Telekoma začenjajo dobivati prve obrise. Izbrano svetovalno podjetje Pricewaterhousecoopers pripravi tri različne modele privatizacije; vsi so vključevali strateškega investitorja. Vendar pa nobeden od predlaganih modelov v odločilnem trenutku ni sprejet, saj je panoga telekomunikacij doživi upad.

leto 2001 – Zaradi neugodnih razmer na svetovnem telekomunikacijskem trgu, ki so se še poslabšale po terorističnih napadih na ZDA, vlada začasno ustavi proces privatizacije.

Drugi poskus privatizacije leto 2005 – Obujanje ideje o privatizaciji. Vlada ustanovi posebno delovno skupino, ki naj bi do konca leta pripravila predlog strategije privatizacije. Predlog predvideva privatizacijo Telekoma kot skupine in čimprejšnjo uvrstitev delnic na borzo. Država bi obdržala četrtino in eno delnico.

maj 2006 – Vlada potrdi privatizacijsko strategijo za Telekom. Država bi ohranila 25-odstotni delež in eno delnico, približno 49-odstotni delež naj bi odprodali. Prodaja naj bi bila končana v treh letih.

oktober 2006 – Delnice Telekoma uvrščene na Ljubljansko borzo.

avgust 2007 – Objavljen mednarodni poziv za prodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije.

oktober 2007 – Na razpis prispe 12 nezavezujočih ponudb, v drugi krog pa se uvrsti sedem ponudnikov – britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu pridruži še podjetje BT Globalne storitve, luksemburško-ameriški sklad CEP III/(Carlyle), hrvaški Hrvatski Telekom, avstralska Macquarie Bank, madžarski Magyar Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov in islandski Skipti.

januar 2008 – Zavezujoče ponudbe za nakup oddajo trije ponudniki. Po pozivu k izboljšanju ponudb ostaneta v igri še Skipti in konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT.

februar 2008 – Komisija za prodajo se seznani s pismom islandskega Skiptija, v katerem ta omenja možnost umika iz pogajanj.

marec 2008 – Po zapletih v koaliciji komisija za prodajo vladi predlaga, da zavrne ponudbi obeh ponudnikov in ustavi postopek privatizacije. Odločitev pozdravijo tako v koaliciji kot v opoziciji, razmišljanja o privatizaciji zamrejo.

Tretji poskus privatizacije februar 2013 – Vlada sprejme klasifikacijo naložb, na podlagi katere se bo naložbe države preneslo na Slovenski državni holding. Telekom Slovenije je uvrščen med portfeljske naložbe, predlagajo začetek postopka prodaje v roku treh mesecev.

maj 2013 – Vlada sprejme t. i. prvi privatizacijski sveženj, seznam 15 podjetij za privatizacijo, med katerimi je tudi Telekom Slovenije.

junij 2013 – Državni zbor poda soglasje k prodaji deležev države in državnih družb v prvem privatizacijskem svežnju.

oktober 2013 – Slovenska odškodninska družba (Sod), ki vodi postopek prodaje Telekoma Slovenije, za finančnega svetovalca pri prodaji operaterja izbere ameriško banko Citigroup Global Markets.

junij 2014 – Izteče se rok za oddajo nezavezujočih ponudb, po neuradnih informacijah jih je oddalo osem interesentov, med njimi Deutsche Telekom in britanski sklad Cinven. Sod se preoblikuje v Slovenski državni holding (SDH), tako da postopek prodaje Telekoma odtlej vodi SDH.

julij 2014 – Odhajajoča vlada Alenke Bratušek zamrzne vse tekoče postopke privatizacije, a že konec meseca sklep razveljavi in priprave na prodajo Telekoma se nadaljujejo.

oktober 2014 – Nova vlada Mira Cerarja napove nadaljevanje postopka za prodajo. SDH pripravi novo časovnico prodaje. Telekom Slovenije s SDH podpiše aneks k pogodbi o medsebojnih razmerjih v postopku prodaje večine delnic družbe. Z aneksom Telekom dodatno zaščiti interese družbe.

november 2014 – V ožji krog za nakup Telekoma Slovenije naj bi se po neuradnih informacijah uvrstilo pet interesentov – nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom, ameriška sklada Providence in Bain Capital ter evropska Apax in Cinven.

28. januar 2015 – Predstavniki britanske zasebne naložbene družbe Cinven kot edini uradno potrdijo, da so med resnimi interesenti za nakup državnega deleža v Telekomu Slovenije.

18. marec 2015 – Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v nenapovedanem nadzoru ugotovi politično zlorabo Obveščevalno-varnostne službe (OVS) Morsa. Obrambni minister Janko Veber je službi naročil pripravo analize posledic prodaje Telekoma. Zadeva preraste v t. i. afero Veberkom.

9. april 2015 – DZ na predlog premierja Mira Cerarja razreši Janka Vebra s položaja ministra za obrambo, ker je OVS naročil analizo posledic prodaje Telekoma in s tem po mnenju večine poslancev ravnal nepregledno in celo nezakonito.

13. april 2015 – Izteče se rok za oddajo zavezujočih ponudb, odda jo le britanski investicijski sklad Cinven. Po neuradnih informacijah naj bi bila višina ponudbe krepko pod pričakovanji, v koaliciji se kmalu odpre vprašanje, ali bi SDH končno odločitev o prodaji moral prepustiti vladi kot skupščini SDH.

8. maj 2015 – Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek za tednik Mladina potrdita, da sta seznanjena z informacijami, da Cinven v postopku privatizacije Telekoma Slovenije deluje v dogovoru z Deutsche Telekomom. V Cinvenu to zanikajo.

20. maj 2015 – Cinven poda končno ponudbo za Telekom, neuradno v vrednosti 130 evrov na delnico – 110 evrov naj bi izplačal takoj, 15 evrov naj bi bilo odvisnih od razpleta sodnih postopkov, še pet evrov na delnico pa od uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti.

1. junij 2015 – Cena delnice Telekoma Slovenije upade pod 100 evrov. Vrednost delnice se tako v obdobju od 13. aprila, ko je do izteka roka prispela le ena ponudba za Telekom, zniža s 128 evrov na 97,50 evra.

3. junij 2015 – Cinven sporoči, da pričakujejo odločitev prodajalcev o njihovi ponudbi do 10. junija, zaradi omejitev na strani svojih virov financiranja se Cinven namreč po omenjenem datumu ne more zavezati k izpolnitvi ponudbe.

4. junij 2015 – Nadzorni svet in uprava SDH menita, da je v danih okoliščinah prodaja deleža v Telekomu Slovenije primerna in ekonomsko utemeljena. Vendar pa nadzorni svet ne da soglasja k prodaji družbe, ampak soglasno predlaga upravi, da skliče skupščino in ji predloži v soglasje predlog za prodajo Telekoma.

7. junij 2015 – Vlada odpravi pomisleke nadzornega svet SDH v zvezi s prodajo Telekoma in naloži organom SDH, da nadaljujejo postopek prodaje deleža v Telekomu Slovenije.

9. junij 2015 – Cinven posreduje dopolnila SDH k že podani končni ponudbi za večinski delež v Telekomu. Dopolnil jo je zaradi zamud v postopkih regulatorne presoje Telekomovega prevzema Debitela in transakcije s hčerinsko družbo v Makedoniji.

10. junij 2015 – Nadzorni svet SDH potrdi osnovno ponudbo sklada Cinven, ne obravnava pa dodatno podanih Cinvenovih dopolnil k ponudbi, ker so ta nesprejemljiva za upravo SDH. Zato upravo zadolži, da s Cinvenom uskladi končno besedilo pogodbe.

11. junij 2015 – Cinven v odzivu na odločitev nadzornega sveta SDH poudarja, da je dopolnilo k osnovni zavezujoči ponudbi njen sestavni del, brez katerega ne more nadaljevati postopka za nakup Telekoma.

13. junij 2015 – Cinven naj bi poslal uradni odgovor SDH, v katerem pojasnjuje, zakaj Telekoma ne more kupiti brez predhodno rešenega vprašanja glede makedonske družbe. Dodaja še, da so pripravljeni počakati na dokončanje posla s Telekomom vse do 10. septembra letos, to naj bi pomenilo dovolj časa za dokončanje transakcije v primeru One.

15. junij 2015 – SDH sporoči, da ne sprejema dodatnih pogojev, ki jih je Cinven posredoval kot dodatek k zavezujoči ponudbi z dne 20. maja, saj bi ti lahko neutemeljeno pripeljali do znižanja kupnine. SDH je sicer še vedno pripravljen transakcijo skleniti pod pogoji, ki jih je potrdil nadzorni svet 10. junija.

16. junij 2015 – Cinven izrazi razočaranje, ker se jim s SDH ni uspelo dogovoriti o odprtih vprašanjih, povezanih s prodajo Telekoma, vendar navede, da ga nakup še vedno zanima.

8. julij 2015 – Makedonska komisija za varstvo konkurence odobri združitev Telekomove makedonske družbe One z operaterjem Vip v lasti Telekoma Austria. S tem je odpravljena glavna ovira, zaradi katere so se zamrznila pogajanja za prodajo.

3. avgust 2015 – Telekom Slovenije po neuradnih informacijah odda nezavezujočo ponudbo za nakup Telekoma Srbije.

4. avgust 2015 – SDH sporoči, da Cinven ne želi nadaljevati pogajanj za konec prodajnega postopka, saj da transakcija zanj ni več ekonomsko vzdržna. Tretji poskus prodaje je tako uradno končan brez prodaje Telekoma Slovenije.