Kaj v letu 2012 pričakuje in potrebuje slovensko gospodarstvo?

Slovensko gospodarstvo se utaplja. Zato je nujen rešilni pas, ki bo podjetjem omogočil vnovičen preboj na mednarodnih trgih, menijo domači gospodarstveniki. Slovenija, katere razvoj je v mnogočem odvisen tudi ali zlasti od usode evra in evrskega območja ter konec koncev od rasti v hitro rastočih evropskih gospodarstvih, nujno potrebuje tudi opredelitev ključnih področij razvoja. Na številnih področjih je "deželica" tudi po dvajsetih letih od zgodovinskega osamosvojitvenega dne žal še vedno brez strategije oziroma strategij. Čas je tudi že, da bi "država" oziroma vlada bolj kot do zdaj prisluhnila gospodarstvu in ljudem, ki vodijo uspešne slovenske gospodarske kolektive, so si enotni v gospodarstvu. To se je v preteklih letih zaradi številnih "prisilk" in stečajev nekdaj uglednih podjetij zelo skrčilo, brez dela pa je ostalo na tisoče delavcev. V prihodnjem letu bo številka brezposelnih še narasla, napovedujejo analitiki. Kaj torej lahko pričakuje slovensko gospodarstvo v letu 2012 in kaj bi morala nova vlada narediti čim prej, smo povprašali vodilne v nekaterih domačih podjetjih:

Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak pričakuje nujne kratkoročne in dolgoročne reformne poteze nove vlade: "Prioritetni ukrepi nove vlade morajo biti usmerjeni v odpravo finančnega krča in zagotavljanje ustrezne finančne likvidnosti države, kar je v teh zahtevnih razmerah ključnega pomena. Zasnovati je treba ukrepe za spodbujanje povečanja gospodarske aktivnosti s ciljem povečanja zaposlenosti. Ob tem je treba upoštevati, da zgolj krčenje porabljanja in investiranja ne more prispevati k ponovni oživitvi gospodarstva, temveč bo treba zagotoviti spodbude in vire za nove razvojne investicije v gospodarstvu in v državi. Po omenjenih kratkoročnih ukrepih pa je treba ob širšem družbenem konsenzu in z ustreznim socialnim dialogom zasnovati in izvesti sistemske reforme na področju pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema, trga dela, sistema socialnih transferov in drugih področjih. Te reforme morajo biti namenjene dolgoročnemu povečanju konkurenčnosti gospodarstva in javnofinančni vzdržnosti države, kar mora prispevati k blaginji vseh državljanov."

Aerodrom Ljubljana, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana na Brniku, je v preteklih mesecih doživel streznitev. Nekateri prevozniki so odšli, spet drugi kot nacionalna Adria Airways je "porezala" nerentabilne lete, kar je seveda prizadelo tudi brniško letališče in zmanjšalo število oskrbljenih potnikov. Predsednik uprave družbe Aerodrom Ljubljana Zmago Skobir: "Vsaj prihodnje leto bo še zelo težko. Da bi zagnali gospodarski cikel ali vsaj ustavili njegovo stagnacijo, bi morali ustaviti vedno večjo potrošnjo javne uprave. Ta živi na račun gospodarstva in zanj predstavlja breme, ki je postalo nevzdržno. 'Država' bi morala bolj prisluhniti gospodarstvu in ljudem s praktičnim ter strokovnim znanjem pri predlogih, kje lahko država gospodarstvu z ustrezno zakonodajo in smiselnim sofinanciranjem pomaga pri razvoju. V bolj fleksibilno in manj obremenilno za gospodarstvo pa bi bilo treba spremeniti tudi delavno zakonodajo."

V skoraj sestrski družbi Adrii Airways tudi napovedujejo, da bo prihodnje leto v poslovnem smislu še zahtevnejše od letošnjega. Klemen Boštjančič, glavni izvršni direktor podjetja, poudarja, da občutnega okrevanja gospodarstva ne moremo pričakovati. "Zelo verjetno se bodo nadaljevali negativni trendi, ki slabo vplivajo na naše poslovanje. Nadaljnje dvigovanje cene goriva, zmanjševanje deleža poslovnih potnikov in potnikov v poslovnem razredu, agresivna cenovna konkurenca drugih letalskih prevoznikov, agresivni pristop okoliških letališč, ki želijo povečevati svoj tržni delež in občutna recesija v celotni turistični industriji niso dobri obeti. Nova vlada bo morala ukrepati hitro in takoj začeti spodbujati domačo gospodarsko rast in pritegniti tuje investicije. Nujno bi bilo treba sprostiti kreditni krč in motivirati banke za financiranje dobrih programov, ki bi omogočali dodatno zaposlovanje in rast domačega proizvoda," še meni Klemen Boštjančič.

Novomeška Krka, ki je med najpomembnejšimi in največjimi slovenskimi izvozniki, se zaveda, da niso v oazi, kjer se jih kriza ne more dotakniti. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil opozarja, da so v podjetju zadovoljni, da kljub zahtevnim časom uresničuje načrte: "Hkrati pa se moramo osredotočiti na nove izzive, ki so pred nami. Trendi kažejo, da se bo generična farmacevtska industrija še krepila, zato smo v Krki optimistično naravnani. Seveda pa moramo v teh časih še učinkoviteje delati, vlagati v razvoj in v marketinško-prodajne aktivnosti. Treba je kombinirati znanje s trdim delom, kar vedno prinese rezultate! Slovenija pa v prvi vrsti potrebuje opredelitev ključnih področij razvoja. K zagonu gospodarstva pa lahko pomembno prispeva spodbudna davčna politika, ki bo povečala konkurenčnost naših podjetij in zagotavljala, da se bodo gospodarske aktivnosti v čim večji meri izvajale v Sloveniji, ne pa selile v davčno spodbudnejša okolja. Nenazadnje gospodarstvo potrebuje tudi podporo projektov na področju visokošolskih izobraževanj, ki jih industrija potrebuje," še opozarja prvi mož Krke Jože Colarič.

Gospodarska kriza se vedno občutno dotakne tudi največjih izvoznikov, zato se je tudi skupine SIJ (Slovenske industrije jekla), ki večino svojih izdelkov izvozi na tuje trge. Glavni direktor jeseniškega Acronija, ki spada pod okrilje skupine, Slavko Kanalec, pravi: "Jeklarska industrija je globalna industrija, najpomembnejša Acronijeva tržišča pa so države članice EU. Tako za leto 2011 kot za leto 2012 je napovedana rast svetovne porabe jekla. Trg pa je trenutno v obdobju zmanjševanja zalog, ki naj bi trajalo vsaj še prvo četrtletje 2012. Na to, kakšen bo trg jekla v prihodnjem letu, pa bo bistveno vplival tako razvoj krize evrskega območja kot tudi gospodarska rast v hitro rastočih gospodarstvih."

V Skupini Laško, ki je pred številnimi izzivi, si tako kot večina slovenskega gospodarstva v prihodnjem letu želijo čim stabilnejših pogojev za poslovanje. Prvi mož Skupine Laško Dušan Zorko: "Podjetja se preprosto ne zmorejo prilagajati regulativi, ki se spreminja celo v bistvenih delih vsakih nekaj mesecev. Od regulatorjev torej pričakujemo dolgoročno zasnovane ukrepe, ki ne bodo zgolj gasili požarov gospodarske krize, ampak bodo načrtovani tako, da bodo dolgoročno omogočali delovanje in rast gospodarstva. Seveda bodo med pomembnejšimi ukrepi tisti, ki bodo zniževali davčne obremenitve gospodarstva, spodbujali zaposlovanje in spodbujali banke k ponovnemu zagonu kreditiranja tistega dela gospodarskih družb, ki poslujejo z dobičkom in so posojila sposobne vračati. V Skupini Laško dokaj uspešno izvajamo finančno sanacijo, saj smo z odprodajo družbe Fructal dolgove bankam zmanjšali za 50 milijonov evrov, z uspešno odprodajo manj kot četrtinskega poslovnega deleža Mercatorja pa bi dolgove znižali na dokaj obvladljivo raven. To je za družbe Skupine še posebej pomembno, saj za dolgoročno poslovanje z dobičkom ob sposobni razvojni ekipi potrebujemo tudi nov investicijski ciklus."