David Kos

Sreda,
10. 12. 2014,
14.13

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 10. 12. 2014, 14.13

7 let, 7 mesecev

Kaj lahko Junckerjeva naložbena ofenziva prinese Sloveniji?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Naložbeni načrt EU za 315 milijard evrov investicij sproža različne odzive. Ali so projekti, ki jih je predlagala Slovenija, pravi? Ali bomo zaradi teh projektov Slovenci živeli bolje?

Med dva tisoč predstavljenimi evropskimi projekti v skupni vrednosti 1.300 milijard evrov, ki se bodo potegovali za 315 milijard evropskega denarja, je tudi 22 slovenskih. Med ključnimi najdemo gradnjo tretje razvojne osi, ki bi povezala Koroško in Belo krajino, gradnjo drugega tira od Kopra do Divače, energetsko sanacijo stavb in protipoplavno zaščito. Njihova skupna ocenjena investicijska vrednost znaša devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dobri dve milijardi evrov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih. Je to sploh izvedljivo?

Projektna skupina na ravni EU je postavila kriterije, da so projekti: - evropskega pomena ter v največji mogoči meri spodbujajo rast in zaposlovanje, - potencialno pripravljeni za takojšnjo izvedbo in - ekonomsko upravičeni, vendar se kljub temu trenutno ne morejo realizirati zaradi finančnih, administrativnih ali kakšnih drugih vzrokov.

Pri tem velja opozoriti, da projekti iz nabora ne bodo samodejno upravičeni do financiranja v sklopu naložbenega načrta, temveč bo treba vsakega še temeljito preveriti in oceniti. Nabor projektov, ki jih bodo izbirali izkušeni strokovnjaki, tako nikoli ne bo dokončen, temveč bo dinamičen, torej bo mogoče dobre projekte kadarkoli dodati na seznam, slabe pa umakniti.

Marsičesa ne bo mogoče izvesti "Gre za seznam želja, zlobiran z različnih strani. Nikjer ni rečeno, da se bodo vsi ti projekti dejansko financirali. Ne vemo, koliko so že pripravljeni na začetek izvajanja, ker nimamo dostopa do investicijske in tehnične dokumentacije, zato tudi ne želimo komentirati vsebin, ki jih ne poznamo v globino," je nabor slovenskih predlogov projektov komentirala direktorica svetovalne družbe RR & CO Mateja Rudolf. Dodaja, da gre za politično odločitev, ki skuša ohranjati stanje iz prejšnje finančne perspektive.

Rudolfova meni, da marsičesa, kar je na tem seznamu, ne bo mogoče izvesti. "Marsikaj tudi ne bo imelo predvidenih učinkov, razen da bo denar porabljen, kar nas žalosti," je priznala Rudolfova, ki se ukvarja s pridobivanjem nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije na mednarodnem področju.

Batagelj prijetno presenečen, a pogreša razvoj letališke infrastrukture "Nad slovenskimi predlogi naložbenih projektov sem prijetno presenečen. Slovenska vlada je jasno pokazala, katere so njene prioritete in kaj vse moramo narediti. Takšnih predlogov ni mogoče pripraviti čez noč, če ni prej pripravljenih in usklajenih strategij državnih prostorskih načrtov. Ker gre za velika sredstva, ki jih Slovenija v tem trenutku nima, je uresničitev teh projektov ključna, saj bodo imeli multiplikativne učinke," je prepričan podjetnik Marjan Batagelj, ki na seznamu raje vidi več projektov kot manj.

Batagelj tako poudarja, da Slovenija strateško usmeritev očitno ima in se zaveda, kateri projekti so ključni. "Če so isti projekti predmet dogovarjanj vsake vlade, to kaže, da neko strateško usmeritev vendarle imamo. Določene stvari preprosto moramo narediti, s strategijo ali brez," pravi Batagelj, ki pa v slovenskih predlogih pogreša razvoj letališke infrastrukture, predvsem osrednjega letališča na Brniku. Čeprav je v nemški lasti, meni, da bi morala Slovenija zaradi odlične geografske lege postati vstopna točka za Evropo.

"Slovenija s turizmom ustvari 13 odstotkov bruto domačega proizvoda, zato ne smemo zanemariti projektov, ki bi ustvarili boljšo prihodnost turizma. Za to pa je nujna dobra letališka infrastruktura," še pravi direktor Postojnske jame.

Lahovnik močno dvomi o uresničitvi vseh predlaganih projektov Mateja Lahovnika pa razvoj slovenske letališke infrastrukture ne skrbi. Prepričan je, da bo novi nemški lastnik, glede na izjemno visoko kupnino, za razvoj poskrbel sam. Glede števila prijavljenih slovenskih projektov se Lahovnik drži načela manj je več. Število ključnih infrastrukturnih projektov bi zato zmanjšal (do deset) in vse napore raje usmeril v njihovo realizacijo. "Tovrstni seznami v Sloveniji prepogosto nastajajo kot seznami želja različnih interesnih skupin," pravi nekdanji gospodarski minister.

Lahovnik predlagane projekte sicer označuje za ustrezne in strateško izjemno pomembne, vendar niso novi, saj se že dalj časa pojavljajo v različnih razvojnih dokumentih in nacionalnih resolucijah razvoja Slovenije. Spomnimo se samo načrtov o postavitvi umetnega otoka pred Izolo in zabaviščnega parka pri Ptuju, iz katerih ni bilo nikoli nič, pravi.

Administracija ni sposobna zagnati projektov A težavo vidi v tem, da administracija tem projektom ni sposobna dati ustrezne podpore za zagon, tudi če jih bo Evropska komisija potrdila. Velik del projektov tako po njegovem mnenju sploh ne bo uresničen.

"Druge države so v naložbeni sveženj EU prijavile konkretne projekte z znanimi terminskimi roki, v načrtovanem obdobju pa jih bodo tudi izvedli. V Sloveniji pa začetek gradnje teh infrastrukturnih projektov ostaja odprt. Predvsem zato, ker ministrstva niso opravila domače naloge umeščanja projektov v prostor in priprave projektne dokumentacije," je kritičen Lahovnik.

Takšen primer zamude lahko že več let spremljamo na tretji razvojni osi, kjer se hkrati pojavljajo še protislovja. "Medtem ko je na eni strani tretja razvojna os na seznam uvrščena kot ključna prioriteta, direktor Družbe za razvoj infrastrukture (DRI) Jure Kač, ki ga je imenovala vlada, na drugi strani govori, da je ta nepotrebna. Njegove besede so v popolnem nasprotju s tem, kar smo prijavili Evropski komisiji," ponazori. To po njegovem mnenju kaže na to, da vlada nima razčiščenih prioritet oziroma v Bruselj prijavlja nekaj kot prioriteto, doma pa se vede nasprotno.