Sreda,
17. 1. 2018,
4.05

Osveženo pred

6 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,08

12

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 17. 1. 2018, 4.05

6 let, 11 mesecev

Kaj je razkril nadzor nad banko srbskega tajkuna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,08

12

Miodrag Kostić | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

Naskok srbskega tajkuna Miodraga Kostića na Gorenjsko banko je vse bolj zavit v tančico skrivnosti.

Tik pred božičnimi prazniki je njegova AIK Banka objavila namero za prevzem Gorenjske banke. V skladu s slovensko zakonodajo bi morali Srbi najpozneje do ponedeljka objaviti tudi prevzemno ponudbo za šesto največjo slovensko banko.

Toda AIK Banka v 30-dnevnem roku tega ni storila. Zakaj, še ni jasno. Naši viri pa menijo, da je to povezano s Kostićevimi težavami z bančnim regulatorjem v Srbiji.

Skrb zbujajoče ugotovitve srbskega regulatorja

Že v začetku leta smo na Siol.net razkrili, da se je AIK Banka znašla pod drobnogledom srbske centralne banke. Po naših informacijah so revizorji Narodne banke Srbije (NBS) tri mesece brskali po drobovju AIK banke. Ugotovili so:

  • da banko v nasprotju z zakonodajo operativno vodijo neizvršni direktorji na čelu s Kostićem,
  • da je pregled desetih največjih danih posojil pokazal, da so v AIK banki slabo ocenjevali tveganja. Gre torej za enako diagnozo, ki je na kolena spravila slovenske banke, te pa smo na koncu morali reševati davkoplačevalci.

Informacije časnika Delo, da je srbska centralna banka od AIK banke zahtevala tudi dokapitalizacijo v vrednosti 60 milijonov evrov, sicer ji ne bo izdala soglasja za prevzem v Sloveniji, je po naših informacijah neresnična.

Miodrag Kostić | Foto: Vid Ponikvar Foto: Vid Ponikvar

Srbski regulator je Kostićevo banko vzel pod drobnogled tudi zaradi odmevne afere, v katerih se je znašel v zadnjih dneh. Gre za sporno financiranje prevzema srbske družbe Energoprojekt, ki ga preiskuje tamkajšnji urad za preprečevanje pranja denarja.

Po zakonu o bančništvu mora namreč AIK Banka k zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Gorenjski banki priložiti tudi soglasje Narodne banke Srbije. 

Je Kostić dobil pogojno soglasje

Ali ga Kostić ima ali ne, uradno ne ve nihče. Na Narodni banki Srbije, ki naj bi po nekaterih informacijah Kostiću dala pogojno soglasje za prevzem v Sloveniji, na naša vprašanja ne odgovarjajo.

Prav tako ni jasno, ali in kako poskuša Kostić težave v Srbiji prikriti z aktivnostmi v Sloveniji. 

Kostić bi tako lahko, so nas opozorili nekateri pravni strokovnjaki, prevzemno ponudbo objavil tudi po izteku roka. Pri tem naj bi se skliceval na drugačno interpretacijo zakonodaje, po kateri je 30-dnevni rok od namere do ponudbe zgolj instrukcijske narave.

Prejšnji teden je Kostić nameravano koncentracijo AIK Banke in Gorenjske banke priglasil tudi na Agencijo za varstvo konkurence (AVK). 

Država še ni dala zelene luči

Gre za poteze, ki jih Kostić vleče v nasprotju z ustaljeno prakso. Namero za prevzem je namreč objavil, še preden se je s konzorcijem prodajalcev na čelu s Savo dogovoril o nakupu večinskega paketa delnic Gorenjske banke. 

Sava bo za njihovo prodajo potrebovala še soglasje države, saj sta njena največja lastnika Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). Delničarji Save bodo o prodaji delnic banke odločali na skupščini, ki bo 30. januarja.

Gorenjska banka | Foto: Žiga Ponikvar Foto: Žiga Ponikvar Hkrati se srbski tajkun potihoma krepi v lastništvu Gorenjske banke, četudi za njen prevzem še nima dovoljenja Banke Slovenije.

Hipotekarna banka iz Podgorice je tako iz različnih stečajnih mas kupila 1,6-odstotni delež Gorenjske banke, vreden nekaj manj kot dva milijona evrov. Črnogorska banka je že v preteklosti odigrala vlogo parkirišča za Kostićeve delnice v Gorenjski banki. 

Dovoljenje Banke Slovenijeza prevzem večinskega deleža je Kostić že dobil, vendar se je njegova veljavnosti zaradi vseh zapletov iztekla. Tako mora zaprositi za novega. Pri odločanju o tem pa Banka Slovenije ne bo mogla brez ugotovitev srbskega bančnega regulatorja. 

Zavoro bi lahko potegnil guverner Jazbec

V vsakem primeru bo moral Kostić o svoji primernosti za prevzem večinskega deleža Gorenjske banke prepričati tudi Banko Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca

Tudi tu bi se lahko zapletlo. Na Banki Slovenije so namreč po naših informacijah seznanjeni z ukrepi srbskega regulatorja zoper AIK Banko. "Postopkov in informacij, ki jih pridobimo za namen izvajanja nadzora, ne moremo razkrivati," so za Siol.net pojasnili na Banki Slovenije. 

Na vprašanje, ali so o postopkih srbskega regulatorja že obvestili Evropsko centralno banko (ECB), na Banki Slovenije niso odgovorili. 

Kdo financira Kostićeve prevzemne podvige?

Prav dogajanje v Srbiji bo morda razlog, zakaj bi lahko Banka Slovenije v novem odločanju o primernosti AIK Banke kot lastnika Gorenjske banke Kostiću prižgala rdečo luč.

Pri odločanju o Kostićevem prevzemu Gorenjske banke ima eno glavnih besed guverner Boštjan Jazbec. | Foto: Matej Leskovšek Pri odločanju o Kostićevem prevzemu Gorenjske banke ima eno glavnih besed guverner Boštjan Jazbec. Foto: Matej Leskovšek Viri blizu srbske centralne banke namreč način poslovanja AIK Banke opisujejo kot "otomanski", torej usmerjen v izrazita tveganja brez standardnih postopkov odločanja. 

Njen poslovni model naj bi odstopal od bančnega in bil bolj podoben tistim, ki ga uporabljajo skladi tveganega kapitala. Medtem ko se preostale banke običajno želijo rešiti slabih posojil iz svojih bilanc, jih Kostićeva banka namerno kopiči. 

S tem neposredno uresničuje interes svojega lastnika, torej Kostića, čigar cilj je pridobiti premoženje prezadolženih podjetij, ki jih vzame za tarčo. 

Njegove zadnje tarče so (bile) Deželna banka Slovenije (DBS), Komercijalna banka v Črni Gori, Mercator-S in Victoria Group v Srbiji, ki ju želi lastniško obvladati prek nakupov terjatev bank, Skiper Resort Savudrija na Hrvaškem …  

Tudi sicer se Kostić v zadnjih dveh letih loteva vrste prevzemov v številnih panogah, kar odpira vprašanje finančnih virov.