Torek,
31. 7. 2012,
11.14

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 31. 7. 2012, 11.14

8 let, 4 mesece

Julija enoodstotna deflacija, cene nižje za odstotek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V mesecu, ki se bliža koncu, cene življenjskih potrebščin pri nas v povprečju za odstotek nižje v primerjavi z mesecem prej (junijem), na letni ravni rast cen 2,4-odstotna.

Rast cen od začetka letošnjega leta do konca julija je bila 1,1-odstotna, v enakem obdobju lani le 0,7-odstotna, ugotavlja Statistični urad RS. Blago se je pocenilo za 2,1 odstotka, storitve pa so se v enakem obdobju za 1,4 odstotka podražile.

"Rast cen na letni ravni je bila julija 2,4-odstotna (junija 2,3-odstotna), v enakem obdobju lani pa 0,9-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,3-odstotna (v enakem obdobju lani 1,7-odstotna)," so sporočili.

Pričakovanja do konca leta:

Maks Tajnikar, ekonomist: "V prihodnjih mesecih se glede inflacije ne bo nič radikalno spremenilo. V tem trenutka v Sloveniji inflacija ni kakšno pomembno ekonomsko vprašanje. Seveda pa bi bilo drugače, če bi se začela gospodarska rast, takrat pa bi morali inflacijo zelo spremljati, saj je denarja v gospodarstvu preprosto preveč. Če oziroma ko bo prišlo do oživljanja gospodarske aktivnosti (rasti) ne samo pri nas, ampak tudi v celotni Evropski uniji, bomo morali biti posebej pozorni na inflacijo. Monetarna politika je bila namreč v zadnjih letih zelo razrahljana." Bernard Brščič,ekonomist: "Pričakujemo lahko cenovno stabilnost, ki je simptom tega, da je gospodarska aktivnost izrazito stagnantna. Dejstvo je, da smo (Slovenija) že tretji kvartal v recesiji, sopotnik te pa je zmerna rast cen. Po mojem mnenju inflacija predstavlja opombo pod črto med problemi ekonomske politike. Vse skupaj je treba gledati tudi v kontekstu napovedanih sprememb v vodenju denarne politike na ravni Evropske centralne banke. Če bi se zgodila resna intervencije te banke v polju vmešavanja na sekundarni trg državnih obveznic (dolgov), se lahko inflacijski pritiski tudi okrepijo. Vse to je treba obravnavati z vidika evropskih problemov pri vodenju denarne politike, zlasti v odnosu med nemško centralno banka in Evropsko centralno banko. V kratkem obdobju tudi v Sloveniji zaradi "depresivnosti" evrskega gospodarstva ne moremo pričakovati inflacijskih pritiskov."