Je politika zategovanja pasov zgrešena?

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je na zasedanju IMF-a in Svetovne banke, ki v teh dneh poteka v Tokiu, opozorila na nujnost upočasnitve varčevanja, še zlasti v nekaterih evropskih držav. Prva dama IMF-a je v Tokiu tudi sporočila, da je veliko vlad pri sprejemanju strogih varčevalnih ukrepov sistematično podcenilo učinke fiskalne konsolidacije na rast gospodarstva. Mednarodni denarni sklad je tudi v nedavno objavljenem poročilu o svetovnih gospodarskih napovedih opozoril, da države pri določanju učinkov varčevanja na gospodarsko rast do zdaj niso bile dovolj previdne. Kaj o tem menijo v Sloveniji? Ekonomist Jože Mencinger pravi, da je začuden, da v Mednarodnem denarnem skladu in drugih pristojnih finančnih ustanovah tega že od vsega začetka krize niso spoznali. Ves čas je že kristalno jasno, da z ene skrajnosti v drugo preprosto ne gre, celotna težava pa je bila tudi povsem neustrezno prevaljena na javni sektor. To je druga velika napaka, ki so jo naredile posamezne države. Ne razumem, kako to, da "pristojni" že od vsega začetka krize niso ugotovili, da zgolj z varčevanjem preprosto ne bo šlo.

Mastnak: Gospodarska rast EU-ja je v zadnjem desetletju temeljila na zadolževanju Simon Mastnak, finančni analitik, opozarja, da bi bilo treba varčevati še bolj radikalno kot nekatere države, zlasti Slovenija, varčujejo zdaj. Je pa res, da je treba ob varčevanju nujno izpeljati tudi reforme (pokojninsko in trga dela, op. p.), ki morda na samo varčevanje nimajo veliko vpliva, so pa zagotovo ključne pri doseganju večje konkurenčnosti gospodarstva v prihodnosti. Težava celotne Evropske unije v zadnjem desetletju je bila, da je gospodarska rast dejansko temeljila na zadolževanju prebivalstva, podjetij in seveda držav. Na tem v prihodnje ne bo več mogoče graditi gospodarske rasti, zato bodo morala podjetja postati bolj konkurenčna v svetovnem merilu in bolj prodorna za nastop na nekih novih, hitro rastočih trgih. Drugače preprosto ne bo šlo, opozarja Simon Mastnak.

Tajnikar: Vse kaže, da se je politika zategovanja pasov v EU-ju izpela Ekonomist Maks Tajnikar meni, da je ena največjih težav vseh varčevalnih programov, ko gre za uravnoteženje proračunov v evropskih državah, ta, da države te domače naloge niso sposobne narediti v tako kratkem času. Zagotovo so sposobne varčevalne programe izpeljati, ampak potrebujejo več časa. Grčija je tipičen primer: ne potrebujejo več denarja, ampak več časa, poudarja Maks Tajnikar. Drugi vidik pri težavi, ki ga izpostavlja tudi Mednarodni denarni sklad, pa je, da varčevalni programi v državah zbijajo efektivno povpraševanje. To zmanjševanje povpraševanja zavira gospodarsko rast, kar seveda otežuje tudi "zapiranje" državnih proračunov. Vse bolj jasno v Evropi postaja, da sta dve politiki reševanja iz krize. Ena politika je vezana zlasti na varčevalne programe, druga politika pa spodbuja efektivno povpraševanje. In paradoksalno je, da to politiko delno izvaja tudi sama Nemčija, saj so Nemci v javnem sektorju celo dvignili plače. To je seveda lahko nevarno tudi za nemško državno blagajno, ampak v Nemčiji želijo okrepiti domače povpraševanje. Očitno postaja, da je ena od teh politik odpovedala.