Janša: Kriza za zdaj stabilizirana, Slovenijo čakajo težki koraki

"Žal je Slovenija tukaj vmes," je dejal. Najpomembnejše dejanje na dvodnevnem vrhu bo po njegovih besedah podpis pogodbe o fiskalnem paktu.

"Seveda ni enaka slika za vse države članice" "Dejstvo je, da je kriza v območju evra vsaj za zdaj stabilizirana, tako s to pogodbo kot z dejanji Evropske centralne banke, vendar pa seveda to ni enaka slika za vse države članice," je ocenil Janša.

Kar nekaj držav po njegovih besedah čakajo še nekateri težki koraki in Slovenija je med njimi. "Bo pa vsekakor to delo lažje, če bo manj te splošne nestabilnosti v naši okolici," je menil premier.

Pogodba o fiskalnem paktu oziroma pogodba o stabilnosti je po Janševih navedbah "daleč najpomembnejši posamičen korak k stabilizaciji situacije v območju evra, dolgoročen zagotovo".

"Bodočih kriz ne bi bilo več mogoče reševati z ad hoc prijemi" Bodočih kriz namreč po njegovih navedbah ne bi bilo več mogoče reševati z ad hoc prijemi kot v primeru Grčije in še nekaterih drugih držav.

Pogodba o fiskalnem paktu bo sicer po Janševih besedah terjala močno zavzetost članic unije, tudi Slovenije.

Ob tem je premier poudaril, da je slovenska vlada zato v sredo že sprejela osnutek predloga za spremembo 148. člena ustave, s katerim bo skušala implementirati 3. člen te pogodbe, ki zahteva uravnotežen proračun.

V ponedeljek se nadaljujejo pogovori med predsedniki parlamentarnih strank in Janša upa, da se bodo dogovorili za hitro spremembo ustavnega člena, s čimer bo Slovenija uvedla zlato pravilo, ki je temelj fiskalnega pakta, ter za čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o fiskalnem paktu.

Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra Pogodba, dogovorjena konec januarja, ki bo slovesno podpisana v petek, bo sicer začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra.

"V vsakem primeru je v skupnem interesu in interesu čim večje stabilnosti območja evra in valute, da se to zgodi čim prej, vsekakor še letos, in da tu ni kakršnih koli zastojev," je še poudaril Janša.

Janša je v času svojega prvega mandata med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici leta 2008 predsedoval zasedanjem voditeljev članic unije.

Od uveljavitve lizbonske pogodbe decembra 2009 pa Evropskemu svetu, v okviru katerega se sestajajo voditelji članic unije, predseduje "stalni" predsednik. Prvi tak predsednik je Belgijec Herman Van Rompuy.

Van Rompuy je ob začetku zasedanja Janši izrekel dobrodošlico ob vrnitvi za mizo voditeljev članic unije.