Grki bi kljub krizi vztrajali z evrom

Finančna kriza v Grčiji traja že zadnja štiri leta, možno zadolžena država pa je zaprosila za evropsko pomoč v vrednosti 110 milijard evrov. V zameno za pomoč mora Grčija sprejeti zajeten paket zelo strogih varčevalnih ukrepov, ki vključujejo višje davke ter zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, privatizacijo vladnega premoženja in niz strukturnih reform.

Glede na raziskavo agencije Mark si kljub temu dejstvu večina oziroma kar 63,5 odstotka Grkov želi še naprej vztrajati v evroobmočju. Nasprotno, torej vrnitev k nekdanji valuti drahmi, si želi 29,8 odstotka prebivalcev.

Vzrok za ciprsko krizo tudi izpostavljenost Grčiji Raziskava je bila izvedena od 26. do 28. marca, torej ravno v času, ko je tudi Ciper dosegel dogovor z EU-jem in IMF-om o finančni pomoči v višini deset milijard, ki državo zavezuje k prestrukturiranju bančnega sistema in obdavčitvi depozitov bogatih varčevalcev.

Eden glavnih razlogov, da je moral tudi Ciper zaprositi za mednarodno pomoč, je ravno izpostavljenost ranljivi Grčiji. Za pomoč je Ciper sicer zaprosil že junija lani, potem ko sta banki Laiki in Bank of Cyprus po obsežnem odpisu dolga Grčiji zaprosili za državno pomoč.