Čeprav je Slovenija na letošnji lestvici konkurenčnosti rahlo napredovala, je njena uvrstitev po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija še vedno slaba.
To je opozorilo ne le vladi ampak celotni slovenski javnosti, da je treba na probleme gledati kompleksno, je komentiral Gaspari. "Nemogoče je govoriti le o pokojninski reformi in socialnih transferjih, ampak tudi o konkurenčnosti," je pojasnil Gaspari in menil, da v nasprotnem primeru ne bomo prišli do zadovoljivih rezultatov.
"Izboljšanje konkurenčnosti ni samo v rokah vlade"
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se je strinjala z ugotovitvijo, da je vladna učinkovitost še vedno šibka in da vlado čaka še precej dela, obenem pa je izpostavila, da izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ni samo v rokah vlade, temveč tudi managerjev samih. "Premike lahko naredimo le skupaj," je dodala.
Gaspari: Bistveno je, da se spremeni način pogajanj o plačah
Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2011, ki jo pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), uvrstila na 51. mesto med 59 državami, kar je mesto boljše kot lani. Priporočila avtorjev raziskave so podobna kot tista, ki jih je vlada zapisala v ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti: bistveno je, da se spremeni način pogajanj o plačah, ki je zastarel, je dejal Gaspari.
Prav s tem je po njegovih besedah povezano tudi priporočilo o "kapici na socialne prispevke". To je "stara zadeva, ki se bo morala enkrat zgoditi", je dejal razvojni minister. V tej luči je izpostavil nedavno odprtje trga dela in možnost Slovencev, da se denimo zaposlijo v Avstriji. Tja bodo po njegovih besedah odhajali bolj izobraženi, saj bodo tam dobili višje plačilo.
Slovenija nekatere ukrepe že izvaja
Nekatera priporočila pa Slovenija že izvaja, je spomnil Gaspari. Pri tem je v zvezi s poenostavitvijo administrativnih postopkov omenil nedavno sprejeti zakon o zemljiški knjigi ter ukrepe finančnega ministrstva za večjo disciplino pri plačevanju davkov. Med drugim bo tako prihodnje leto uveljavljena davčna blagajna, ki je "tipičen primer zmanjševanja sive ekonomije".
IMD je Sloveniji za večjo konkurenčnost svetoval tudi izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema, pri čemer je Gaspari priznal, da je ta zdaj preveč zapleten.
Radićeva: Raziskava na podlagi odgovorov slovenskih managerjev
Radićeva pa je padec Slovenije na področju inovativnosti, vlaganja v raziskave in razvoj ter povezovanja znanja in gospodarstva pospremila z besedami, da je bil ta del raziskave narejen po subjektivnih kriterijih oz. na podlagi odgovorov slovenskih managerjev.
Izpostavila je, da je Slovenija za razvoj tega področja vložila kar nekaj sredstev, pri čemer je spomnila na kompetenčne centre, centre odličnosti in razvojne centre. Da ni sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo, je po njenih besedah ponavljanje "stare mantre", česar so se očitno poslužili tudi anketirani managerji.
Gaspari: Rezultate je treba jemati s kančkom rezerve
Sicer pa je Gaspari dejal, da je treba rezultate jemati s kančkom rezerve, saj ni znano, kolikšno težo imajo pri sestavi omenjene lestvice statistični podatki in kolikšno anketni. Lani se je denimo naša država uvrstila nižje kot pa Grčija.
"Obstajajo še druge analize konkurenčnosti"
Radićeva pa je spomnila, da obstajajo še druge analize konkurenčnosti. V predstavljeni prevladujejo subjektivni kriteriji, ki temeljijo na zelo pesimističnih odgovorih naših menedžerjev, je ugotovila.