Fitch znižal bonitetne ocene sedmih slovenskih bank

Vlada meni, da je Fitch preveč previden, predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa izpostavlja možnost zvišanja obrestnih mer.

Težave v slovenskem bančnem sektorju Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene sedmih slovenskih bank. Nižje bonitetne ocene so si prislužile Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka Vipa, Gorenjska banka, Banka Celje, Probanka in Banka Koper.

Fitch se je za potezo odločil zaradi težav v slovenskem bančnem sektorju. Delež slabih posojil je konec prvega letošnjega polletja znašal 14,8 odstotka, banke pa imajo oblikovanih le malo rezervacij. Močno so odvisne od tujega financiranja, vprašanje pa je, ali jim bo Slovenija v pravem času pripravljena zagotoviti potrebno pomoč.

"Država zamujala pri dokapitalizacijah" Po mnenju Fitcha bi bančni sektor potreboval 3,1 milijarde evrov svežega kapitala, od tega 2,5 milijarde evrov domače banke. Ob tem bonitetna hiša izpostavlja, da je država zamujala pri dokapitalizacijah obeh državnih bank, politična nestabilnost po padcu vlade pa bi lahko ogrozila tudi novo 400-milijonsko dokapitalizacijo NLB.

V primeru, da Slovenija bankam v pravem času ne bo zagotovila primerne podpore, bi se lahko bonitetne ocene bank še znižale, še opozarja Fitch.

Znižanju bonitetne ocene za NLB je po besedah Jašoviča verjetno botrovalo tudi slabo stanje v lokalnem okolju. Še vedno je intenzivna rast slabih kreditov, s katerimi se bomo morali v naslednjem obdobju ukvarjati, je dejal v izjavi ob robu bančne konference v Portorožu.

Na vprašanje, ali lahko zdaj komitenti pričakujejo zvišanje obrestnih mer za posojila, je Jašovič odgovoril, da imamo v Sloveniji že zdaj nekaj višje obrestne mere kot drugod v območju evra. "Znižanje ocene se verjetno ne bo takoj prelilo v višje obrestne mere, a če se bodo obrestne marže pri bankah, ki so med najnižjimi v Evropi, začele zniževati, bomo banke prisiljene to prenašati naprej na komitente," je dejal.

O kreditni aktivnosti slovenskih bank je Jašovič pred tem govoril na konferenci, ki danes in v petek poteka v organizaciji Združenja bank Slovenije. Nizka stopnja pokritosti slabih kreditov z rezervacijami je bila vzrok že za junijsko znižanje bonitetne ocene NLB, je povedal in dejal, da bodo slaba posojila še nekaj časa kazila njihove bilance.

Jašovič izpostavil prekomerno kreditiranje Ključno je prestrukturiranje finančnih obveznosti podjetij in tudi podjetij nasploh, je predlagal rešitev in menil, da bodo banke verjetno "morale prevzeti kakšno od teh podjetij, jih spraviti na pravi tir ter na ta način zmanjšati delež slabih kreditov". To pa zahteva nekaj časa, je dejal in kot primer navedel Istrabenz, banke pa pozval, naj poskušajo zasledovati skupen interes, ki bo vodil k optimalnemu rezultatu.

Prav prekomerno kreditiranje je bilo tisto, ki je po njegovih besedah pripeljalo do sedanjega položaja. Zato se banke danes soočajo s poslabšanim razmerjem med krediti in depoziti, slabo kakovostjo kreditnega portfelja ter pomanjkanjem kapitala.

Jašovič pričakuje dogovor lastnikov "Dodatno so regulatorji poskrbeli za to, da morajo imeti banke več kapitala, zato smo pod dodatnim pritiskom," je opozoril Jašovič. O načrtovani dokapitalizaciji NLB je na novinarsko vprašanje dejal, da pričakuje dogovor lastnikov, padec vlade pa da je ne bi smel zamakniti, saj lastniška upravičenja izvaja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS.

Fitch je že v sredo znižal kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo zaradi zaskrbljenosti nad stanjem slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ. Fitch je po Moody's že druga bonitetna agencija, ki je v tednu dni znižala kreditno oceno Slovenije.

Kot so svojo oceno obrazložili pri Fitch, je znižanje kreditne ocene Slovenije posledica poslabšanja finančnega položaja bančnega sektorja, kar predstavlja znatno tveganje, da ga bo vlada morala podpreti z dokapitalizacijo. Fitch je ob tem še opozoril, da bi se kreditna ocena Slovenije lahko še znižala.

"Vlada jasno opozarjala na posledice nesprejetja reform" Znižanje bonitetne ocene ni presenetilo vlade. Z ministrstva za finance so sporočili, da je vlada "v preteklih mesecih in tednih jasno opozarjala na posledice nesprejetja pokojninske in drugih strukturnih reform". Vlada obžaluje, da pokojninska reforma ni dobila nujno potrebne podpore na referendumu, saj bi njeno sprejetje nedvomno pripomoglo k stabilizaciji pokojninske blagajne in razbremenitvi javnih financ.

"Vlada kljub izglasovani nezaupnici nemoteno nadaljuje z oblikovanjem nabora možnih ukrepov, ki bi jih, kljub omejenim pristojnostim, lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno," pojasnjujejo na ministrstvu. "Kljub vsemu menimo, da je tudi agencija Fitch pri svoji oceni preveč previdna in ne upošteva vseh doslej izvedenih ukrepov vlade," še pravijo.