Finančni ministri območja evra o reševanju krize

Odločitve o izplačilu naslednjega obroka posojila Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki je ključen za preprečitev bankrota te države, pa po napovedih ne bodo sprejeli.

Območje evra doživlja najhujšo krizo od svojega nastanka Območje evra doživlja najhujšo krizo od svojega nastanka, ki postavlja pod vprašaj smiselnost obstoja skupne evropske valute. Najbolj pereči vprašanji sta, kako in ali sploh preprečiti bankrot močno prezadolžene Grčije. Vse pogosteje se omenja možnost izstopa Grčije iz območja evra.

Ključno bo poročilo trojke "revizorjev" Ključno za reševanje Grčije in s tem tudi za evro bo poročilo trojke "revizorjev" - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki preverjajo, ali so Atene izpolnile pogoje za izplačilo naslednjega obroka posojil.

Šesti obrok posojil v višini osem milijard evrov Gre za šesti obrok posojil v višini osem milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči v obliki dvostranskih posojil, ki predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih, od tega IMF prispeva 30 milijard evrov. V zameno pa mora država urediti javne finance in izvesti potrebne reforme.

Če bo poročilo negativno, bo sledilo izredno srečanje evroskupine Pozitivno poročilo trojke je ključno za izplačilo šestega obroka, ki je za preprečitev bankrota države potreben do srede oktobra. A odločitev o izplačilu tega obroka v nobenem primeru ne bo sprejeta v ponedeljek, je minuli torek povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Če bo poročilo trojke pozitivno, je do srede oktobra predvidena telekonferenca finančnih ministrov držav v območju evra, na kateri bi ti potrdili izplačilo šestega obroka. Če bo poročilo negativno, pa bo sledilo izredno srečanje evroskupine.

"So tehnična vprašanja, ki jih je še treba rešiti" Na ponedeljkovem sestanku pa bo evroskupina po Junckerjevih besedah "dorekla podrobnosti" dogovora vrha območja evra z izrednega zasedanja 21. julija. "So tehnična vprašanja, ki jih je še treba rešiti," je v torek v Strasbourgu dejal Juncker.

Med temi je verjetno tudi vprašanje zavarovanja posojil Grčiji, kar najglasneje zahteva Finska, ki je glede tega sredi avgusta z Atenami sklenila dvostranski dogovor in razjezila druge članice območja evra. Slovenija in še nekatere države želijo enako obravnavo kot Finska.

Julijski dogovor - okrepitev učinkovitosti in prožnosti začasnega kriznega mehanizma Julijski dogovor sicer vključuje okrepitev učinkovitosti in prožnosti začasnega kriznega mehanizma, evropskega instrumenta za zagotavljanje finančne stabilnosti (EFSF), ki bo med drugim omogočil drugo javno pomoč Grčiji v višini 109 milijard evrov.

Spremembe pomenijo tudi to, da se bo lahko mehanizem po novem sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili. Lahko se bo uporabil za dokapitalizacijo bank in nastopal na sekundarnem trgu dolžniških instrumentov.

Delovanje EFSF EFSF deluje tako, da članice območja evra jamčijo za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra s sedežem v Luksemburgu. Ta nato sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam evrskega območja v težavah. Doslej je tako zagotovila pomoč Irski in Portugalski.

Članice območja evra morajo spremenjen EFSF ratificirati do srede meseca. Slovenija je to storila minuli torek kot deveta članica. Pred njo je to po navedbah Evropske komisije storilo osem držav. Za njo so ga ratificirale še Finska, Nemčija, Estonija in Avstrija. Najbolj problematična je Slovaška.

"Ne moremo si več privoščiti izgubljanja časa" Sredina oktobra je rok, ki ga je postavil šef evroskupine Juncker za izvedbo julijskega dogovora. "Ne moremo si več privoščiti izgubljanja časa," je minuli torek v Strasbourgu opozoril Juncker.

Finančni ministri vseh 27 članic EU v Luksemburgu na rednem mesečnem zasedanju V torek se bodo v Luksemburgu na rednem mesečnem zasedanju sestali še finančni ministri vseh 27 članic EU. Obeh zasedanj se bo udeležil tudi slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.

Finančni ministri EU naj bi sprejeli politični dogovor o svežnju šestih zakonodajnih predlogov za zaostritev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, potem ko ga je minuli teden na plenarnem zasedanju potrdil Evropski parlament.

Slovenija po navedbah finančnega ministrstva podpira kompromisni predlog predsedstva v luči čimprejšnjega sprejetja tega pomembnega paketa zakonodajnih predlogov za krepitev ekonomskega upravljanja v EU in še posebej v območju evra. Cilj je, da je ta sveženj uveljavljen najpozneje z novim letom.

Poleg tega bodo finančni ministri EU odločali o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in registrih transakcij.

Potekale bodo tudi priprave na zasedanje G20 na ravni finančni ministrov Potekale bodo tudi priprave na zasedanje G20 na ravni finančni ministrov, v okviru katerih se lahko odpre vprašanje uvedbe evropskega davka na finančne transakcije, ter priprave na mednarodno podnebno konferenco, ki bo decembra v Durbanu.

Ministri bodo opravili tudi razpravo o vplivu trenutnih gospodarskih razmer na izhodne fiskalne strategije ter na izpolnjevanje zavez v okviru postopkov presežnega primanjkljaja.