Evropski parlament potrdil večletni proračun zmernosti

Za zdaj gre le za politično soglasje, medtem ko naj bi poslanci proračun dokončno potrdili zgodaj jeseni. Do takrat bodo pripravljeni tudi vsi potrebni spremljajoči pravni akti. Za je glasovalo 474 poslancev Za kompromisni dogovor je glasovalo 474 poslancev, proti jih je bilo 193, 42 pa se jih je vzdržalo. EU je dogovor glede večletnega proračuna po napornih pogajanjih dosegla šele minuli teden. Podlaga za kompromis med parlamentom, članicami in Evropsko komisijo je bil februarski dogovor voditeljev unije, da bo v evropski blagajni v obdobju 2014-2020 960 milijard evrov, kar je odstotek bruto nacionalnega dohodka unije. To je prvi večletni proračun v zgodovini unije, ki je siromašnejši od svojega predhodnika. Imenovali so ga proračun zmernosti. Neporabljenih 55 milijard evrov Evropski parlament že vse od začetka ni bil zadovoljen z obsegom proračuna, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, saj se je vrh o njej s težavo dogovoril na maratonskih pogajanjih v drugem poskusu, je v pogajanjih zahteval predvsem več prožnosti - možnost prerazporejanja sredstev med politikami in pretok denarja med letnimi proračuni. V parlamentu poudarjajo, da so svoje cilje dosegli. Neporabljena sredstva, v tekočem večletnem proračunu 2013-2020 jih je bilo za 55 milijard evrov, so se doslej vračala v nacionalne proračune. Po novem se to ne bo več dogajalo, sredstva pa bo moč prožno prenašati med leti. Kot rečeno, bo moč tudi sredi izvajanja večletnega proračuna prenašati sredstva med politikami, tako da bodo evropski evri porabljeni kar najbolj učinkovito. Prvi preskus tega bo načrtovanih šest milijard evrov za boj proti brezposelnosti med mladimi, saj bi bilo moč to številko ob zadostni prožnosti precej zvišati. Štiri zahteve Pogoj za kompromis je tudi dogovor članic o rebalansu letošnjega evropskega proračuna, v katerem po ocenah komisije manjka 11,2 milijarde evrov. Članice so se dogovorile, da bodo v prvi fazi zagotovile 7,3 milijarde evrov - po današnjem dogovoru morajo to storiti do 9. julija, nato pa bodo preučile potrebo po prispevku še preostalega. Tretja zahteva parlamenta je bila vmesna revizija dogovora o proračunu. Evropska komisija jo bo začela leta 2016, eden od namenov pa naj bi bil tudi večja usklajenost sedemletnega proračuna s prioritetami petletnih mandatov Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Četrta zahteva je bila preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne. V ta namen bo najprej ustanovljena delovna skupina z visokimi predstavniki treh evropskih institucij, nato pa bo v letu 2016 o možnostih za lastna sredstva presodila tudi posebna medinstitucionalna konferenca, na kateri bodo sodelovali tudi nacionalni parlamenti. Na podlagi vsega tega bodo v Bruslju presodili o ustreznosti novih virov. Končno zeleno luč večletnemu proračunu naj bi poslanci prižgali zgodaj jeseni, ko bosta pripravljena uredba o večletnem proračunu in pa medinstitucionalni proračunski dogovor.