EU: Stroka predlaga ločitev tveganih bančnih dejavnosti od vlog

Poročilo je prispevek k prizadevanjem, da se znebimo bančnega sistema, v katerem so koristi zasebne, stroški pa javni, je ob predstavitvi priporočil poudaril vodja skupine strokovnjakov, guverner finske centralne banke Erkki Liikanen. Naloga skupine, vzpostavljene lani novembra, je bila preučiti, ali bi lahko poleg zakonodajnih reform, ki jih trenutno sprejema EU v okviru reševanja krize, tudi strukturna reforma bank okrepila finančno stabilnost in izboljšala varstvo potrošnikov. V analizi delovanja bančnega sektorja je Liikanenova skupina ugotovila pretirana tveganja in zanašanje na kratkoročno financiranje, kar prav nič ne pomaga pri zdravljenju šibkega evropskega bančnega sektorja. Zato je treba po mnenju stroke v okviru neke bančne skupine najbolj tvegane finančne dejavnosti pravno in strukturno ločiti od klasičnih dejavnosti, povezanih z varčevalci.

Priporočila veljajo za banke katerih aktiva presega 100 milijard evrov

Liikanenova skupina sicer predlaga, naj bo to obvezno le za velike banke, katerih aktiva presega 100 milijard evrov ter predstavlja od 15 do 25 odstotkov vseh sredstev. Ločene tvegane dejavnosti po mnenju strokovnjakov sicer lahko ostanejo v isti banki kot tradicionalne dejavnosti, vendar morajo biti financirane in kapitalizirane ločeno. Poleg tega je skupina predlagala, naj bo del sredstev, ki jih imajo vodilni v banki, v obliki instrumenta za reševanje kriz z zasebnimi sredstvi, imenovanega bail-in. Ta mehanizem, s katerim bi delničarje in upnike ob padcu banke prisilili v izgube, je komisija predlagala junija letos, stroka pa predlaga spremembe. Med drugim v tem kontekstu priporoča, naj se neuspešnim bankirjem za vedno prepove opravljati poklic. Poleg tega je skupina podala še tri priporočila: dodatno ločitev dejavnosti, odvisnih od ukrepov za sanacijo bank, pregled kapitalskih zahtev za aktivo in posojila, povezana z nepremičninami, ter krepitev upravljanja bank in nadzora nad njimi. Liikanen je prepričan, da bi uresničitev priporočil skupine v kombinaciji z ukrepi, ki se že izvajajo, zagotovila varnejši, stabilnejši in učinkovitejši bančni sistem, ki bi izpolnjeval potrebe državljanov, gospodarstva in notranjega trga.

V Zvezi evropskih bank s predlogom niso zadovoljni

Poročilo sedaj roma v javno posvetovanje, ki bo trajalo šest tednov, nato pa bo komisija preučila možnosti za nadaljnje ukrepanje. Barnier poudarja, da bo temeljito preučil učinke priporočil za gospodarsko rast ter za varnost in neoporečnost finančnih storitev. Potem pa se bo odločil, ali bo na njihovi podlagi predstavil zakonodajne predloge. Zadnjo besedo bodo sicer imele članice unije, ki so bile doslej pri bančnih reformah zadržane. Prvi odzivi iz bančnega sektorja so negativni. Zvezo evropskih bank (EBF) skrbi, da bi lahko predlagana ločitev oslabila zmožnosti bank pri financiranju realnega gospodarstva. Bruselj zato pozivajo, naj natančno preuči učinke teh priporočil na bančni trg v EU. Priporočila sicer sodijo v sklop reforme evropskega bančnega sistema, ki se je začela po propadu ameriške banke Lehman Brothers in zaostrila ob razmahu krize v območju evra. Komisija je po prvem neuspelem poskusu leta 2010 junija letos že drugič predlagala enoten evropski okvir za preprečevanje in reševanje bančnih kriz. Septembra pa je predlagala še enoten mehanizem nadzora nad bankami v območju evra, ki velja za temelj bančne unije. Ta naj bi bila nadgrajena s skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in skupnim skladom za sanacijo bank.