EU dosegla dogovor o enotnem bančnem nadzoru

Dogovor je pomemben korak naprej, a primer Cipra kaže, da že zdaleč ni dovolj, je opozoril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Enotni bančni nadzor, ki je pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz reševalnega mehanizma, je temelj bančne unije, ki bo dograjena še z dvema stebroma: enotnim okvirom za zavarovanje bančnih vlog in enotnim sistemom za reševanje bančnih kriz. Schulz je tako opozoril, da je ciprska zgodba - Ciper bo moral v zameno za finančno pomoč obdavčiti bančne vloge - alarm uniji, naj čim prej postavi še drugi in tretji steber bančne unije. Unija želi sicer z enotnim bančnim nadzorom, ki velja za največji prenos nacionalnih pristojnosti na evropsko raven po uvedbi evra, prekiniti začarani krog, v katerem se vrtijo banke v finančnih škripcih in vlade s proračunskimi težavami. Enotni nadzor morajo potrditi tako evropski poslanci kot članice Finančni ministri EU so načelni dogovor o enotnem davčnem nadzoru dosegli lani decembra. Ta je bil izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki so v trialogu članic, parlamenta in Evropske komisije prinesla kompromis, ki pa ga morajo še ločeno potrditi tako evropski poslanci kot članice. Finančni ministri so se dogovorili, da bo imela Evropska centralna banka (ECB), ki bo imela v novem nadzornem sistemu osrednjo vlogo, številna pooblastila, na primer možnost odobritve in odvzema bančnih licenc, zahteve po krepitvi kapitalske ustreznosti, finančnega kaznovanja bank, ki kršijo pravila, ter preiskave problematičnih bank. ECB bo neposredno nadzirala od 150 do 200 bank v območju evra, in sicer banke z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države, oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. Sicer pa se bo ECB lahko odločila, da posreduje v kateri koli od 6000 bank v območju evra, če bo zaznala probleme. Vključenost v enotni bančni nadzor bo za članice območja evra obvezna Evropski parlament pa je po Schulzevih besedah v pogajanjih poskrbel za to, da bo nov sistem "preglednejši in bolj demokratičen". V pogajanjih z Evropskim parlamentom sta bili v ospredju dve vprašanji. Prva skrb parlamenta je bila zagotoviti pravo ravnovesje med tradicionalno vlogo ECB pri vodenju monetarne politike in novo vlogo osrednjega nadzornika ter strogo ločenost obeh vlog. Druga pa je krepitev evropske demokratične odgovornosti, ki mora slediti prenosu nacionalnih pristojnosti na evropsko raven, so poudarili v parlamentu. Vključenost v enotni bančni nadzor bo za članice območja evra obvezna, za druge pa prostovoljna. Da bi vanj privabili čim več članic brez evra, so te po navedbah parlamenta v nadzornem odboru ECB dobile enake pravice kot članice. Barnier: Dogovor je dober za državljane Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je vesel, da je dogovor dosežen le šest mesecev po tem, ko je predlagal zakonodajo za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora. Dogovor je po njegovih besedah dober za državljane, ki bodo bolje zavarovani pred bančnimi tveganji. Če bi imeli ta nadzor prej, bi se izognili številnim, skoraj vsem bančnim krizam, tudi Ciper bi se lahko izognil problemom, ki jih ima sedaj, je še poudaril Barnier. Problem Cipra, predvsem sporna odločitev za obdavčitev bančnih vlog kot pogoj za deset milijard evrov pomoči, je sicer odmeval tudi v parlamentu ob sprejetju dogovora o enotnem bančnem nadzoru. Poleg Schulza so nanj opozarjali tudi drugi. Swoboda o nesprejemljivosti plenjenja prihrankov državljanov "Primer Cipra je opomin, da je bančni sistem v Evropi ranljiv in še vedno zelo krhek. Oblikovanje enotnega nadzornega mehanizma je glavni korak k bančni uniji, a storiti moramo še veliko več," je poudaril prvak evropskih socialistov Hannes Swoboda. "Nesprejemljivo je, da so nekatere vlade v skušnjavi, da plenijo prihranke svojih državljanov, da bi rešile banke. Banke bi morale biti v celoti odgovorne za svoja dejanja," je še opozoril Swoboda.