EIB: Vloga Termoelektrarne Šoštanj še v postopku presoje

Banka ni sprejela nobene odločitve o nadaljnjem črpanju sredstev za ta projekt, saj še presoja, ali so pogoji iz finančne pogodbe v celoti izpolnjeni.

Pred sprejetjem odločitve o izplačilu posojila, s katerim se bo financirala gradnja šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, nameravajo v EIB izvesti dodaten skrbni pregled in razjasniti vprašanja, ki so se pojavila v zvezi s tem projektom. Za kakšna vprašanja gre, niso razkrili.

Zakonu o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB za šesti blok Teša, s katero bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB, če bo Teš izpolnil določene pogoje, je DZ sprejel 21. decembra lani, nato pa sta država in EIB podpisali posojilno pogodbo. Podpredsednik EIB Anton Rop je tedaj za STA dejal, da bi lahko Teš ta sredstva dobil dokaj hitro. V Tešu pa so ocenili, da bodo lahko posojilo črpali konec letošnjega januarja.

Svet direktorjev je imel po poročanju medijev vlogo Teša na dnevnem redu minulo sredo. Sprva naj bi jo nameravali zavrniti, a so po Ropovem posredovanju odločanje preložili na eno od prihodnjih sej, je že v soboto poročal časnik Žurnal.

Medtem ko uradnih informacij za takšno odločitev EIB ni, pa mediji navajajo več možnih vzrokov. Kot danes piše časnik Delo, se v krogih blizu Teša bojijo, da je dvome EIB povzročila zamenjava direktorja Teša Simona Tota s Francetom Roscem. To naj bi namreč kazalo na korupcijo v Tešu. Na to pa so EIB s pismom opozorili trije evropski poslanci in okoljevarstveniki.

EIB želi ponovno preveriti nekatere sume o okoljski in ekonomski vzdržnosti 1,3 milijarde evrov vrednega projekta, skrbi pa jo tudi trdnost državnih poroštev, pa sklicujoč se na neuradne informacije danes piše Dnevnik.

Uradnih informacij prav tako nimajo v Tešu. Kot je povedal v.d. direktorja Franc Rosec, s strani EIB niso prejeli nobenega obvestila glede črpanja milijonskega posojila. V Šoštanju verjamejo, da jim bo EIB glede na vse že opravljene pretekle preglede v zvezi z okoljsko in ekonomsko ustreznostjo projekta sredstva dodelila, in sicer še v februarju.

V francoskem Alstomu, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme, zadeve, ki je v pristojnosti EIB in države, ne želijo komentirati. Izrazili so zgolj upanje, da se bo situacija razrešila čim prej in bo omogočeno nemoteno izvajanje projekta.

Spomnimo: Zgodba s posojilom za Teš se vleče od aprila 2010. Takrat sta namreč EIB in Teš podpisala finančno pogodbo za posojilo ob pogoju državnega poroštva. Da ga je država potrdila, je trajalo vse do konca minulega leta. Vlada je namreč k predlogu zakona o poroštvu, ki ga je predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Srečkom Mehom (SD), zahtevala dodatna zagotovila Teša za finančno sprejemljivost projekta.

Nad projektom Teš 6 leži tudi senca dvoma o njegovi pravilnosti in korektnosti. Bil je pod drobnogledom protikorupcijske komisije, ki je februarja lani ugotovila, da je bil zasnovan in izveden netransparentno ter s političnimi in lobističnimi vplivi, pa tudi kriminalisti ter Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki je julija 2010 za projekt zagotovila do 200 milijonov evrov posojila.

Nadaljevanje projekta v Šoštanju ter sprejetje zakona so vseskozi spremljala neodobravanja s strani nevladnih organizacij, neparlamentarnih strank in društev. Koalicija okoljevarstvenih organizacij in posameznikov Ustavimo Teš 6 je želela vložiti referendumsko pobudo na zakon, a do sredine lanskega leta ni zbrala dovolj veljavnih podpisov. Civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo pa je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, a jo je ustavno sodišče je novembra lani zavrnilo.