Kot ugotavljajo, je verjetnost uspešne izvedbe prisilne poravnave manjša od polovice, zato sodišču predlagajo začetek stečajnega postopka.
"Obstajajo možnosti za normalno poslovanje družbe v bodoče"
Omenjeni upnik je ob uvedbi prisilne poravnave v bistriškem podjetju, katerega osnovna dejavnost je predelava aluminija, prijavil za dobrega pol milijona evrov terjatev, za katere pa prisilna upraviteljica Romana Kuhar trdi, da sploh ne obstajajo.
Almont je v prisilni poravnavi od konca junija. Direktorica podjetja Andreja Kurež je ob vložitvi zahteve za prisilno poravnavo zapisala, da je družba sicer insolventna, vendar po njeni oceni obstajajo možnosti za normalno poslovanje družbe v bodoče.
Terjatve so skoraj v celoti poravnali
Upniki so v postopku prisilne poravnave prijavili za dobrih 13 milijonov evrov terjatev, prisilna upraviteljica pa jih je priznala skoraj v celoti.
Almont je navadnim upnikom v načrtu finančnega prestrukturiranja predlagal 58-odstotno poplačilo v naslednjih štirih letih, s tem, da bi prvih 30 odstotkov poplačali v prvih dveh, preostanek pa v naslednjih dveh letih.
Glavni razlog za insolventnost je gospodarska kriza
Med razlogi, ki so podjetje z več kot 100 zaposlenimi pripeljali v insolventnost, vodstvo družbe navaja trende svetovne gospodarske krize in krize na slovenskem nepremičninskem trgu, predvsem v povezavi z visokimi gradnjami.