Dušan Zorko ni tisti, ki bo reševal slovenski nacionalni interes

Banke stiskajo obroč okoli laščanov, ki se morajo zaradi prezadolženosti, v katero jih je pahnil Boško Šrot, dezinvestirati, prodati skoraj četrtinski delež v Mercatorju, kupca iščejo za Fructal, pa tudi Delo in Večer. Za prodajo obeh časnikov v rokah sploh nimajo potrebnih vzvodov. Kljub vsem težavam in pritiskom bank pa Dušan Zorko ne bo odstopil, o odstopu niti ne razmišlja, lahko pa ga lastnik razreši.

Ste že sprejeli odločitev o prodaji skoraj četrtine Mercatorja?

Ne, nadzorni svet nas je zadolžil, da pripravimo strategijo pogajanj s kupci. Naj še enkrat povem, da cena ni edina stvar, ki bo odločala. Agrokor je spoštovanja vredna hiša, ki ima poleg horizontalne tudi vertikalno strukturo in ravno ta vertikalna struktura je tista, ki nam lahko povzroči težave. Govorim o blagovnih znamkah, ne samo o trgovskih policah … Mi imamo v ponudbi artikle naše skupine, od Radenske do Fructala, celotno brezalkoholno paleto, kar je tudi pri Agrokorju zelo močno. Govorim o Jamnici in sokovih, vse te stvari je treba oceniti, kaj to pomeni za jutrišnji dan naše skupine. Zavedamo se, da Agrokor, ki širi svojo mrežo, poskuša najti police za svoje izdelke, zato pri odločitvi cena, ki je zelo pomembna, ne more biti edina, pomembni so tudi drugi sinergijski učinki.

Cena torej ne bo odločilna? Nekateri ekonomisti so napovedovali, da bo ponujena cena skočila tudi do 230 evrov za delnico, vendar, neuradno, nihče od treh ponudnikov ni ponudil niti približno takšne cene, drži? Nobena ponudba ni dosegla 200 evrov?

Ne bi govoril o številkah, želim biti korekten do ponudnikov. Skupina Pivovarna Laško je prezadolžena, saj ima za približno 400 milijonov evrov kreditov, od tega je okoli 70 odstotkov kratkoročnih. Vsak dan z bankami urejam bančne kreditne pogodbe in to je sizifovo delo! To je tudi delo, ki zahteva dodatne stroške in višje obresti za kredite. Če želimo skupino Laško rešiti, jo moramo prek posameznih postopkov in zagotovo je med temi postopki odprodaja premoženja, ki ni v "core business", je reprogram in moratorij kreditov in je tako imenovani pogodbeni koncern. Nič od tega nisem uspel narediti, ne zato, ker bi bil slab, ampak zato ker ni neke odločitve bank lastnic, ki nas držijo za vrat.

Zelo pritiskajo na vas?

Banke so podpisale dopis, to ni skrivnost. Trinajst bank je, ki od Pivovarne Laško, d. d., zahtevajo odprodajo vsega premoženja kot predpogoj za reprogram. Težava je v tem, da smo mi že lani ocenili vso "senzibilnost" vseh problemov, predvsem Laškega, pa tudi Mercatorja. Skupina Laško je tako prepletena tudi v bančni sistem in obratno, da se z enim ukrepom nikakor ne more rešiti vseh težav! Skupina Laško zdaj posluje brez težav, preteklost pa je veliko breme. Mi ustvarjamo EBITDA, da lahko servisiramo naše obveznosti in kredite, nimamo pa denarja za razvoj. Tu je to bistvo, zakaj moramo prodati premoženje ter zakaj potrebujemo reprogram in moratorij. Če tega nimamo, ima zgodba povsem drugačno sliko.

Večkrat ste izjavili, da bi vsemu navkljub, če bi bile razmere ugodnejše, Mercator prodali na koncu?

Res je! To še zdaj trdim. Zakaj? Zato, ker približno 50 odstotkov naših proizvodov prodamo prek polic Mercatorja. Mercator je največji trgovec v slovenskem prostoru, razširjen je v vsako vas, širi se na Balkan … Kdo je primernejši kot tisti, s katerim se lahko širiš? Moram pa povedati, da ne glede na lastništvo pri Mercatorju nimamo nobenih posebnih pogojev, zelo trdo se pogajamo z njimi, zbijamo cene, oni nam, mi njim marže … Klasičen poslovni odnos.

Bi se kaj spremenilo, če bi v lastniško strukturo Mercatorja vstopil Agrokor? Ta hip v njegovi trgovski verigi Konzum ni moč najti slovenskih izdelkov.

To je res, verjetno pa bi Agrokor odprl police tudi za naše izdelke. Ampak, to je samo trgovska polica, ti moraš potrošnika pripraviti, da s te police jemlje naše izdelke, za to pa so nujna sredstva, marketing, treba je vlagati v trg. Tega Skupina Laško v preteklosti ni bila deležna, zato smo množično izpadali z nekdanjega jugoslovanskega trga. Potrebujemo torej denar in ta zagon. Primer: mi imamo v Splitu jadransko pivovarno, kjer potrošniki niso kupovali tega piva, preprosto ga niso sprejeli. V Splitu sem se pogovarjal z ljudmi iz pivovarne in nekdo mi je korektno rekel, da ne more svojemu prijatelju reči, naj pije naše pivo. Pije pač drugo. Ja, potem pa ne spraševati, zakaj zapiramo obrate v Splitu, če ni prodaje!

Mnenje potrošnikov je najpomembnejše, saj v trgovini kupujejo tisto, kar želijo. In tudi Mercator je treba razumeti tako. Je nek multiplikator vseh gospodarskih odnosov, ki vežejo dobavitelje in podizvajalce. Naj povem ob tem pošteno: Dušan Zorko ni tisti, ki bo reševal slovenski nacionalni interes, za to so odgovorni vlada in politiki. Jaz in moji sodelavci smo plačani, da rešujemo tisoč štiristo ljudi, k čemur je treba prišteti še dobavitelje, zaposlene v štirih skupinah, kar je več kot pet tisoč ljudi … To je moja naloga! Verjamem, da bom skupaj s sodelavci našel odgovor na to …

Je Agrokor najboljša izbira? Zakaj na policah njegovega Konzuma že zdaj ni moč kupiti slovenskih izdelkov, če govorimo o svobodni trgovini?

Vse, kar govorite, drži. Izdelki Skupine Laško so zelo slabo navzoči na policah Konzuma. Ne morem komentirati, zakaj je tako. V preteklosti se je našel kakšen Fructalov sok, pa kakšna naša steklenica piva, ne vem, zakaj je zdaj vse skupaj pod vprašajem. Mi v Konzumu nismo prisotni, v nekem trenutku je celo več hrvaških artiklov na policah Mercatorja kot obratno. Jaz moram biti le realen. Logično je, da moraš plačati, da je tvoj izdelek tam, tako je povsod po svetu, realnost pa je to, da dobri izdelki potrebujejo tudi podporo. Danes ne moremo govoriti, da je premalo blaga, da imamo dobre izdelke. Danes se slabi izdelki sploh ne prodajajo več! Trenutno smo imeli mi v Konzumu zaprta vrata!

Bi kot zasebnik prodali delež Mercatorja Agrokorju, ali enemu od skladov? Se lahko realno zgodi, da ne boste izbrali nobenega ponudnika?

Težko bi na to odgovoril. Resnično bi nazadnje iz našega portfelja prodal Mercator! Res je tudi to, da je bil Mercator že nekajkrat naprodaj in resnost ali neresnost ponudb je lahko tudi za resnega partnerja iz tujine vprašljiva. Mercator potrebuje lastniško strukturo, ki bo omogočila razvoj. Zdaj ta ni urejena, tako kot tudi ne pri nas, v Pivovarni Laško! Laško za Mercator ni stabilen lastnik in Mercator je rešljiv, le če bo rešena Pivovarna Laško z vsemi svojimi problemi! Laško ima skoraj petino Mercatorja in če se najde kupec za ta delež, če se torej proda, ima Mercator stabilnega lastnika! Če je to tisto pravo, je pa druga zgodba. Vsak sistem potrebuje stabilnega dolgoročnega strateškega lastnika. Poglejte, kakšno kaotično situacijo imamo: banke prodajajo Laško, nas so zadolžile, da prodajamo Mercator, mi prodajamo Delo, Večer, Fructal … Tega v svetu ni, takšne signale dajemo mi v svet, ker se ne moremo dogovoriti z bankami.

To je neresno …

Ja, popolnoma neresno! Je pa to naš vsakdanjik. Če želim narediti tisto, za kar so me imenovali, moram upoštevati navodila, pa ne politična. Jaz od politike nimam nič, kljub temu da sem deležen opazk, kam hodim in kod jočem, to ni res. Res je to, da moram vsak dan plačevati račune. Res je to, da smo lani plačali 20 milijonov evrov obresti, za denar, ki ga nimamo več, ker smo oslabili bilance. Vse skupaj je neresno. Na neresne zadeve se ne javljajo resni partnerji! To je moje sporočilo. Jaz mislim, da imajo gospodarstvo v Sloveniji in ljudje v podjetjih pravico do resnih lastnikov, ki bodo zagotavljali razvoj.

Omenili ste Delo in Večer. Je kaj novega, ste našli kupca?

Naj povem, da sem bil deležen kritik, da prepočasi prodajamo. Nič ni v naših rokah! Za Večer smo, ne mi, ampak Delo, konec prejšnjega meseca dobili soglasje od UVK za prodajo, na potreben odgovor ministrstva za kulturo pa čakamo že slabo leto. Kakšna je torej resnost prodaje, če ga ne moremo prodati, ker čakamo na odgovor ministrstva, banke pa v dopisu Pivovarni to zahtevajo? Kako torej? Razen, da jočem v mikrofon …

Kaj pa Delo?

Popolnoma enaka zgodba! Lastnik Večera je Delo in če ne prodaš Večera, ne moreš prodajati Dela, ker si v prekršku. Delo z Večerom ni prodajljivo.

Kaj pa Fructal in njegovi snubci, San Benedetto?

San Benedetto ni potencialen kupec. To je tudi sam zanikal. Ljudje pa so vznemirjeni, med njimi vlada panika. To so govorice, ki jih nekateri v medije sporočajo za destrukcijo. To pa nikakor ni dobro.

Ampak zanimanje za Fructal je?

Seveda! Dejstvo je, da je Fructal svetovna znamka, svetovna kakovost. Menim, da je Fructal tako kakovosten, da težko najdeš primerljivo proizvodnjo blizu in daleč, je močna blagovna znamka, na nek način ponos Slovenstva. Pri prodaji je treba biti previden.

Se lahko zgodi, da se Mercator ne bo prodal?

Vse se lahko zgodi. Mi tudi glede Fructala ne bomo prodajali na silo, vendar če se Mercator ne bo prodal in se mi ne bomo dezinvestirali, bo šlo Laško v stečaj, ker nam bodo banke vzele kreditne potenciale. Ne smemo pozabiti, da so prodajo zahtevale banke. Imamo različne banke, državne in zasebne, naše lastnice in nelastnice … Kar 18 je teh bank in z njimi reševati probleme je res sizifovo delo. Interesi so različni! Mi smo zdaj šahovnica bančnih problemov, banke z nami, ne samo z laško pivovarno … Trgujejo in dosegajo svoje interese, da očistijo in rešujejo svoje bilance.

Banke vas stiskajo, nekateri bi celo radi videli, da bi odstopili …

Kaj lahko jaz z odstopom naredim? Jaz sem ob svojem delu v skupini spoznal veliko sodelavcev in prijateljev, s katerimi pišemo svojo usodo. Odstop bi zame bil še najlažji, ampak jaz ne bom odstopil in o odstopu sploh ne razmišljam! Lastnik pa me lahko vedno odstavi. Moj mandat traja od nadzornega sveta do nadzornega sveta.