Država želi s spremembami statuta izboljšati upravljanje NLB (video)

Kot je v izjavi medijem povedal predsednik uprave NLB Janko Medja, sta uprava in nadzorni svet predlagala spremembe statuta, ki bi deloma poenostavile odločanje in v nekaterih primerih tudi povečale pooblastila upravi, da ne bi bilo treba pridobivati soglasij nadzornega sveta.

Nekatera pooblastila se bodo še povečala Država pa je sprejela svoj predlog, ki je po Medjevih besedah v nekaterih točkah sovpadal s predlogom uprave in nadzornega sveta, tako da so se nekatera pooblastila povečala. Nekaterih predlogov vodstva banke pa ni sprejela z obrazložitvijo, da bi bil statut neusklajen z drugimi družbami, v katerih je Slovenski državni holding (SDH) upravljalec, je povedal Medja.

Med spremembami je opozoril na določilo iz časa, ko je bila delničar še belgijska banka KBC, in sicer je bilo treba zaradi dogovora med KBC in državo za nekatere odločitve, "ki so v normalnih družbah stvar uprave", pridobiti soglasje nadzornega sveta, če uprava ni bila soglasna.

"Tega zdaj ni več, uprava normalno odloča. Prizadevamo si odločati soglasno, lahko pa zdaj odločamo z večino glasov članov uprave," je dejal Medja in dodal, da je to najpomembnejša poenostavitev, ki jim omogoča normalno vodenje.

Imenovanje Arharjevega naslednika umaknili z dnevnega reda Točko o imenovanju sedmega člana nadzornega sveta, ki bi nadomestil Arharja, ta je aprila odstopil kot predsednik in član nadzornega sveta, so na predlog SDH umaknili. Nadzorni svet tako ostaja šestčlanski z možnostjo imenovanja še sedmega člana.

Banka je lastniku predstavila rezultate v letošnjem letu in "pozitivne smernice, ki se nadaljujejo", je povedal predsednik uprave. Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter za revizorja tudi za tekoče leto imenovala družbo Ernst & Young.

Slabih posojil še vedno 2,8 milijard evrov O poslovanju v prvem polletju Medja še ni mogel govoriti. Banka ostaja pri napovedi skromnega dobička v celotnem letu, in sicer ker nekatere negotovosti še ostajajo.

Obseg slabih posojil je po njegovih besedah stabilen in se ne povečuje. Na ravni skupine je teh terjatev v bruto znesku za okoli 2,8 milijarde evrov, pri tem pa je za okoli dve milijardi evrov že oblikovanih rezervacij. "Ne pričakujemo velike volatilnosti rezultatov iz tega naslova," je povedal.

O prodaji Mercatorja ni bilo govora O prodaji deleža v Mercatorju na skupščini po Medjevih besedah ni bilo govora. O tej transakciji Medja, ki se je izločil iz postopkov prodaje deleža v največjem slovenskem trgovskem podjetju, konkretno ne želi govoriti, na splošno pa meni, da je konsolidacija lastništva ne samo v tem, ampak tudi v drugih podjetjih, "nujen korak k izboljšanju razmer tako na trgu za potrošnike kot za družbe in delavce, čeprav marsikdo sklepa, da temu ne bo tako".

"Osebno mislim, da je na dolgi rok konsolidacija lastništva v privatne roke - naj si bodo domače ali tuje - tisto, kar je potrebno, da začne naše gospodarstvo znova delovati bolj stabilno, vlagati in se razvijati," je dejal.