V primeru NKBM predstavniki lastnika, to je države, niso bili usklajeni in to je na mednarodne trge posredovalo slabe signale, so opozorili predsedniki uprav nekaterih največjih bank v Sloveniji.
Dodali so, da to lahko škodi ne le banki, temveč slovenskemu bančnemu sistemu na splošno.
Kot kaže, v primeru dokapitalizacije NKBM ni bilo usklajenega dogovora tistih, ki izvajajo lastniško funkcijo v banki. In če investitorji zaslutijo, da ni usklajenosti lastnikov, potem to ni dobro, je dejal predsednik uprave NLB Božo Jašovič.
Arhar opozoril na slabo vladno menedžersko kulturo
Strinjal se je predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar, ki je opozoril na slabo vladno menedžersko kulturo. Dejal je, da se s takšnim govorjenjem o NKBM, ki si želi kotirati na tuji borzi, banki dela veliko škodo in dodal, da vse to slabo vpliva na splošen vtis o celotnem bančnem sistemu in škodi splošni finančni stabilnosti.
Predsednici upravnega odbora SKB banke Cvetki Selšek se zdi še zlasti sporna poteza Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki je s sklepom državnim podjetjem Gen Energija, Elektro Slovenije (Eles) in Pošta Slovenije naložila sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM. Selškova je prepričana, da je banka s tem izgubila priložnost za pridobitev odgovornega dolgoročnega lastnika, obenem pa bo imel nakup dokapitalizacijskih delnic za omenjena podjetja prej negativne kot pozitivne posledice.
"Tudi na tujih borzah se lahko pride do dodatnega kapitala"
Kritičen je bil tudi predsednik uprave Abanke Vipa Jože Lenič, ki je sicer poudaril, da je osnovni imperativ vsake banke močna kapitalska ustreznost in da je v tem turbulentnem času vsak napor takšne institucije, da si zagotovi trdno kapitalsko osnovo, več kot legitimna pravica. Načrt NKBM, da kotira na Varšavski borzi, se mu zdi pomemben signal družbam, da lahko, če primerno poslujejo, na tujih borzah pridejo do nekega dodatnega kapitala.
"Banke v slovenski lasti slabše kot banke v tuji lasti"
Gostje oddaje so spregovorili tudi o tem, da so banke v slovenski lasti lansko leto končale s slabšimi rezultati kot banke v tuji lasti. Jašovič je v tej luči navedel, da je NLB lani 200 milijonov evrov izgube zabeležila zaradi spleta različnih vzrokov, med drugim tudi zaradi nekaterih slabih poslovnih odločitev. Ob tem je zatrdil, da se na obzorju že kaže bolj optimistična slika - da komitenti banke povprašujejo po bančnih storitvah, da se je obrestna marža povečala ipd.
V zvezi z nedavno 250 milijonov evrov težko dokapitalizacijo je prvi mož NLB izpostavil, da je bila manjša, kot so si želeli in da so zato že (ali pa še bodo) sprožili postopke dezinvestiranja nekaterih enot (prodaja bank), prodajo zaseženih vrednostnih papirjev ter krčenje kreditnega portfelja.
"Abanka Vipa dokapitalizacije ne potrebuje"
Jašovičev optimizem je delil tudi Lenič, čigar banka je lani zabeležila za 87 odstotkov nižji čisti dobiček. Ta je namreč znašal zgolj slabe tri milijone evrov. Kot je povedal predsednik uprave Abanke Vipa, ki je v posredni državni lasti, je bilo tako tudi zato, ker je njihova institucija v času krize ostala močno aktivna na trgu in je rasla tudi na kreditnem portfelju. Poslabšanje rezultatov pripisuje zlasti dodatnim oslabitvam in politiki zavarovanj, prepričan pa je, da dokapitalizacije ne potrebujejo.
Selškova je menila, da je treba v kontekstu minulega poslovanja bank v Sloveniji razumeti tudi specifičnost slovenskega trga, za katerega so značilna razmeroma velika podjetja, ki presegajo ta trg, in majhne banke. S tega naslova je podjetniški sektor v bankah močnejši od občanskega, zato so banke v primeru že v osnovi bolj rizične.
Gre za razmerje med primarnimi viri bank, zbranimi s strani prebivalcev in podjetij, in krediti, je Selškovo dopolnil Arhar in pojasnil, da se je ob zaostritvi razmer na trgu to razmerje močno poslabšalo.
"Banke ne kreditirajo gospodarstva"
Tako Selškova kot Arhar sta na tem mestu zanikala, da banke ne kreditirajo gospodarstva. Prvi mož Unicredit banke Slovenija je spomnil, da struktura premoženja bank kaže, da je 70 odstotkov njihovih terjatev nasproti nebančnemu sektorju in da pri tem pretežni del predstavlja prav financiranje prebivalstva in podjetij.
Predsednica uprave SKB pa je izpostavila, da so banke vedno obravnavane kot krivec in da je treba razumeti, da banka, ki ob pregledu bilance podjetja vidi, kako je zmanjševalo kapital, ne more podaljševati starih posojil in dajati novih. Če podjetje nima sanacijskega načrta, bi kredit samo še poslabšal stanje, je dejala.
4
