Finančni ministri EU so dosegli dogovor o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Države v območju evra bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 0,61 odstotka tega deleža, kar znaša 910 milijonov evrov, piše v izjavi finančnih ministrov EU. Te številke so sicer okvirne in vključujejo 13 držav v območju evra - z izjemo Grčije, Portugalske in Irske, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, ter brez Estonije, saj temeljijo na kvotah iz leta 2010, medtem ko je Estonija članica območja evra od letos.
Britanija je nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta
Pripravljenost na sodelovanje pri krepitvi IMF so nakazale tudi štiri nečlanice območja evra - Češka, Danska, Poljska in Švedska, medtem ko je Velika Britanija nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta v okviru G20, še piše v izjavi.
Poleg tega so finančni ministri unije v izjavi pozvali članice skupine G20 in druge finančno močne članice IMF, naj prav tako prispevajo k povečanju sredstev IMF ter s tem podprejo prizadevanja za zaščito globalne finančne stabilnosti in "zapolnijo globalne finančne vrzeli".
Za krepitev sredstev IMF v višini do 200 milijard evrov dvostranskih posojil članic unije so se 9. decembra dogovorili voditelji članic unije, pri čemer so kot rok za dogovor o razdelitvi sredstev določili deset dni, kar pomeni, da se ta politični rok izteče danes.
Povečanje sredstev IMF bo po mnenju EU okrepilo zmožnost tega sklada za izpolnjevanje njegove "sistemske odgovornosti za podporo njegovim globalnim članicam", kar je še posebej pomembno ob upočasnjevanju gospodarske rasti in napetostih na finančnih trgih.
13 članic območja evra skupaj predstavlja približno petino kvot v IMF
Razdelitev bremen med članicami območja evra temelji na njihovih kvotah v IMF iz leta 2010. Omenjenih 13 članic območja evra skupaj predstavlja približno petino kvot v IMF; Slovenija 0,123 odstotka.
Nemčija naj bi prispevala 41,50 milijarde evrov
Levji delež od 150 milijard evrov sicer pade na najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčijo, ki naj bi prispevala 41,50 milijarde evrov. Francija naj bi prispevala 31,40 milijarde evrov, Italija 23,48 milijarde evrov, Španija 14,86 milijarde evrov, Nizozemska pa 13,61 milijarde evrov.
Manjši od slovenskega je le delež Cipra in Malte
Okvirni delež Belgije znaša 9,99 milijarde evrov, Avstrije 6,13 milijarde evrov, Finske 3,76 milijarde evrov, Luksemburga 2,06 milijarde evrov in Slovaške 1,56 milijarde evrov. Manjši od slovenskega je le delež Cipra s 480 milijoni evrov in Malte z 260 milijoni evrov. V nekaterih državah bodo morali današnje zaveze potrditi nacionalni parlamenti.
Draghi: Nikakršnih dvomov nimam o moči in stalnosti evra
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v Bruslju poudaril, da ne dvomi o prihodnosti skupne evropske valute. "Nikakršnih dvomov nimam o moči in stalnosti evra," je dejal v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve.
Tako je Draghi odgovoril na poziv evropskega poslanca, naj pojasni naslov na prvi strani britanskega časnika Financial Times, ki se glasi "Draghi svari pred razpadom". Šef ECB je še dejal, da je zunaj območja evra pač veliko ljudi, ki veliko časa porabijo za najrazličnejša ugibanja in oblikovanje katastrofalnih scenarijev.
"Države, ki bi zapustile območje evra, bi se soočile s še večjimi težavami"
Draghi je sicer po navedbah časnika v prvem intervjuju po prevzemu položaja med drugim dejal, da bi se države, ki bi zapustile območje evra, soočile s še večjimi gospodarskimi težavami. To bi namreč povzročilo veliko inflacijo, poleg tega pa se ne bi uspele izogniti strukturnim reformam, ki bi jih vseeno morale izvesti, in to v precej šibkejšem položaju.
2
