Dokapitalizacija za pokrivanje izgube?

Še zdaj vsaj uradno ni znano, kdo vse bo sodeloval v prvem krogu dokapitalizacije naše največje banke. NLB je končno le dočakal prvi krog nujno potrebne četrtmilijardne dokapitalizacije, s katero naj bi banka izboljšala svojo kapitalsko ustreznost. Predmet javne prodaje je dobre dva milijona in sto petinpetdeset tisoč delnic, emisijska vrednost delnice je 116 evrov za delnico. Prvi krog prodaje delnic bo potekal do 21. marca, namenjen pa je le obstoječim delničarjem. Petnajst dni časa imajo torej vsi zainteresirani posamezniki ali podjetja, ki želijo vpisati in vplačati dokapitalizacijske delnice. Če aktualni delničarji ne bodo izkoristili svoje prednostne pravice, bodo v drugem krogu v dokapitalizaciji lahko sodelovali tudi drugi posamezniki in pravne osebe, domače in tuje. Če KBC in drugi aktualni lastniki ne bodo sodelovali pri dokapitalizaciji, bo NLB dokapitalizirala le država, njen lastniški delež pa se bo povečal na 58 odstotkov.

NLB ni zanimiva za tuje vlagatelje Za mnoge je dokapitalizacija naše največje banke prepozna in absolutno prenizka:

Ekonomist Maks Tajnikar meni, da je NLB simbol, kako se ne sme, če se že hoče, pomagati državnim podjetjem in bankam. Ta dokapitalizacija je zamujena za dve leti, po znesku pa absolutno prenizka, da bi lahko banka igrala tisto vlogo, zaradi katere je NLB v državni lasti. Pred dvema letoma bi banka potrebovala vsaj 600 milijonov evrov dokapitalizacije. Verjetno bi slovenski davkoplačevalci dobili več nazaj, če bi jo izpeljali pred dvema letoma kot zdaj. Ta 250-milijonska dokapitalizacija je več ali manj le pokrivanje izgube, v kateri je banka oziroma cela skupina NLB, meni Maks Tajnikar. Banka je nek simbol, kako nezanimiva je Slovenija za tuje investitorje. Konec koncev je NLB naše najpomembnejše "podjetje", pa tudi v tem primeru država ne more dobiti resnega tujega investitorja. Ali drugače, če za NLB država ne more dobiti investitorja, kako ga bo potem za kakšno manj pomembno podjetje? meni ekonomist Maks Tajnikar.

Cena dokapitalizacijske delnice je previsoka Ekonomist Peter Groznik meni, da je ključen problem tokratne dokapitalizacije NLB previsoka cena dokapitalizacijskih delnic. »Če bi bila cena delnice primerno nižja, kot je bila tudi cena dokapitalizacijskih delnic v nekaterih drugih bankah, ki so lani izvedle dokapitalizacije, potem bi bilo zanimanje za dokapitalizacijo tudi v zasebnem sektorju veliko višje! Primerjajte UniCredit banko ali katero drugo večjo banko, ki so se dokapitalizirale, potem je že na prvi pogled jasno, da so bile cene njihovih dokapitalizacijskih delnic bistveno nižje, med 0,5 in 0,75 knjigovodske vrednosti na delnico, pri dokapitalizaciji NLB pa je cena dokapitalizacijske delnice približno enaka višini knjigovodski vrednosti. Če bi bila cena delnice primerno nižja, bi tudi zasebni vlagatelji zelo radi kupovali delnice.« Glede KBC pa Peter Groznik meni, da se obnaša racionalno kot vsi zasebni vlagatelji, če je cena previsoka, pač ne bodo vplačali dokapitalizacijskih delnic.