Do celotne božičnice niso upravičeni le zdravi delavci

Zaradi epidemije se v številnih slovenskih podjetjih še niso odločili o izplačilu božičnic. A kljub temu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bodo podjetja, ki so kljub kriznim razmeram v gospodarstvu poslovala uspešno, izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti v maksimalni višini oziroma vsaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače. V dejavnostih, ki doživljajo padec, pa pričakujejo, da bodo svoje zaposlene kljub temu nagradili v takšni višini, kot je mogoče.

Na podjetniški ravni je pogosto določeno, da je izplačilo odvisno od delavčeve efektivne prisotnosti na delovnem mestu, takšna praksa pa bo še posebej letos, v času epidemije, dodatno vplivala na višino izplačil oziroma teh posledično sploh bo. Delodajalci namreč s takšnim pristopom spodbujajo delavce, da bolni prihajajo na delo in po možnosti okužijo še druge.

Novice Božičnice: kdo jih bo izplačal in kako visoke bodo?

Po oceni zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika je takšna praksa posredno diskriminatorna, saj v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.

Upravno sodišče pritrdilo zagovorniku načela enakosti

A pozor, upravno sodišče je v primeru podjetja BSH Hišni aparati razsodilo, da je zmanjševanje božičnice zaradi porodniške in bolniške odsotnosti ena od prepovedanih oblik diskriminacije, in tako pritrdilo izdani odločbi Zagovornika načela enakosti.

Podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki ga vodi Boštjan Gorjup, tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je namreč odločbo zagovornika načela enakosti izpodbijalo pred upravnim sodiščem. Višino nagrade za poslovno uspešnost podjetja je do zdaj vezalo na prisotnost zaposlenega na delu. Določilo je, da bodo tisti, ki so bili med letom odsotni zaradi bolniške odsotnosti, prejeli nižjo božičnico v primerjavi s tistimi, ki so bili na delu stalno prisotni.

Kriterij prisotnosti deluje nevtralno zgolj na videz

Zagovornik je po prejemu anonimne prijave iz tega podjetja sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.

V podjetju BSH Hišni aparati, ki ga vodi Boštjan Gorjup, so višino nagrade za poslovno uspešnost podjetja do zdaj vezali na prisotnost zaposlenega na delu. Foto: STA , Opozarja, da ti delavci zaradi svojih osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati ali jih spremeniti, težje dosegajo stalno prisotnost na delu. Zato so, ne da bi na to mogli vplivati, pri odmeri nagrade za poslovno uspešnost podjetja v manj ugodnem položaju kot preostali delavci, ki teh osebnih okoliščin nimajo.

"Upravno sodišče je v celoti pritrdilo vsem našim argumentom. V ugotovitveni odločbi smo izpostavili, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. Dobrodošlo in spoštovanja vredno je, da podjetja ob koncu leta svoj dobiček delijo z delavci. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije. Upravno sodišče je pritrdilo temu, da ta zakonodaja velja tudi v gospodarstvu," je dejal Lobnik.

Podjetje BSH se bo pritožilo na vrhovno sodišče

Direktor BSH je za Televizijo Slovenija dejal, da je upravno sodišče določene kriterije izvzelo iz konteksta, zato bodo vložili revizijo na vrhovno sodišče. Da ne gre za končno odločitev, so prepričani tudi v GZS, zadnjo besedo bo imelo vrhovno sodišče.

Do zdaj je zagovornik načela enakosti obravnaval tri prijave domnevne diskriminacije pri določanju kriterijev za izplačilo božičnice. En postopek je še v teku, diskriminacijo pri določanju meril, ki vplivajo na višino božičnice, pa je potrdil tudi v Papirnici Vevče.

Zagovornik je v odločbi, ki jo je potrdilo upravno sodišče, opozoril tudi na nujnost razlikovanja med nagrado za poslovno uspešnost podjetja in nagrado za delovno uspešnost posameznega zaposlenega. Pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja se dejanski prispevek posameznika ne vrednoti, zato so do izplačila dela plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni. Pri nagradi za individualno delovno uspešnost pa je prispevek posameznika k uspehu podjetja dejansko ovrednoten. In tudi pri določanju teh kriterijev morajo podjetja spoštovati prepoved diskriminacije.