Deset korakov do 2,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev

Evropska komisija je pred tednom dni objavila nov delovni program (teme in roke prijav) razvojno-raziskovalnega razpisa SME Instrument za leti 2016 in 2017, na katerem podjetja lahko pridobijo od 500 tisoč do 2,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Program, ki je odprt od marca 2014 in omogoča večkratno prijavo v enem letu, je med slovenskimi podjetji precej priljubljen, saj je bilo samo lani oddanih več kot 220 prijav. A bitka je zelo ostra, saj kar 90 odstotkov vseh, ne le slovenskih prijaviteljev, ne doseže niti praga kakovosti, opozarja Kristjan Zemljič, direktor podjetja Odobreno, ki podjetjem svetuje pri pripravi razpisov.

Dobra in poglobljena priprava na razpis je zato neizogibna.

Komu je razpis namenjen? Na razpisu lahko sodelujejo le mikro, mala in srednje velika razvojno naravnana podjetja, ki imajo evropske ali globalne ambicije. Na razpis se lahko prijavijo z inovativnimi rešitvami, ki morajo:

- odgovarjati na evropski ali globalni problem (in ne le na problem na nacionalni ali lokalni ravni), - biti disruptivne, kar pomeni, da ne zahtevajo le manjše nadgradnje, temveč rešitve, ki ustvarjajo nove ali spreminjajo obstoječe trge.

Kako vemo, da je inovacija primerna za SME Instrument?

"Obstaja več tehnik in metod ocenjevanja ter različnih vidikov od tehnologije do konkurence in učinka. Če lahko našteješ vsaj tri podobne, sorodne rešitve in znaš ovrednotiti, zakaj je tvoja rešitev bistveno boljša, kako bo temeljito posegla v obstoječe verige vrednosti ali vzpostavila nove trge, potem veš, da imaš inovacijo," odgovarja Zemljič.

A sama inovacija, tudi če je še tako dobra, ni dovolj za uspeh na razpisu. Zemljič prijaviteljem zato svetuje, da upoštevajo deset železnih pravil prijave.

10 korakov uspešne priprave na prijavo na razpis

1. Izbira pametne, inovativne ideje. Ta mora izvirati iz poslovnega načrta, torej mora ideja dopolnjevati aktivnosti podjetja. Projekt naj se ne pripravlja le zaradi projekta.

2. Raziskava trga in zbiranje podatkov o sorodnih, konkurenčnih rešitvah, raziskavah, povezanih aktivnostih in trendih na globalnem trgu, kupcih itd.

3. Priprava projektne vizije, tj. kratek dokument, ki opisuje vse ključne vidike projekta.

4. Ocena, kdaj in kje bi se lahko pojavili neželeni položaji ter opredelitev delovnih nalog.

5. Rešitev mora izkazovati znanstveno odličnost s sklicevanjem na ustrezno strokovno literaturo in navezovanjem na sorodne mednarodne projekte.

6. Opis mednarodne konkurence in njihovih rešitev ter odgovor na vprašanji, zakaj je vaša rešitev boljša in zakaj vaše podjetje ta projekt lahko izpelje.

7. Konkreten opis trga z razčlenitvijo trga, kupcev, ocene vrednosti trga, vaš potencialni tržni delež, prihodki in rast podjetja.

8. Poleg tehnoloških vidikov je pomembno opisati tudi, kako projekt prispeva k ciljem EU (kohezivna družba, zaposlovanje, znanstvena odličnost, konkurenčnost Evrope ipd.), kakšen bo vpliv na industrijo in širšo družbo (npr. zaposlovanje).

9. Poleg opisa projekta je pomembno opisati tudi poslovno priložnost, tj. jasen opis problema, ki ga ta inovacija rešuje.

10. Sodelovanje ekipe in vnaprej določene vloge (vsaj vodja projekta, razvijalec rešitve, tržnik, administrator in po potrebi zunanji sodelavec).

Zakaj 90 odstotkov prijaviteljev pade že na prvi stopnji? Največja napaka, zaradi katere kar 90 odstotkov prijaviteljev ne doseže niti praga kakovosti, je, da se prijave lotijo kot igre na srečo. "Ena faza razpisa ima deset, druga pa 30 strani in mnogo prijaviteljev si reče, saj je samo toliko strani, možnosti so majhne, zato bomo minimalno investirali in mogoče nam bo uspelo, mogoče ne," poudarja Zemljič.

Temu sledijo še druge zelo pogoste napake:

1. Nejasno in neprepričljivo opisana ideja. 2. Zanimiva ideja, ki pa rešuje le lokalno ali nacionalno problematiko. 3. Prijava nizkokakovostnih produktov, ki jih ta razpis ne podpira. 4. Slabo raziskan trg in pomanjkanje informacij o konkurenci. 5. Opis rešitve z zgolj enega, npr. tehnološkega vidika, ne pa tudi, kako bo inovacija koristila širši družbi. 6. Poudarek na nadaljnjih raziskavah, ki pa jih razpis ne podpira v tako veliki meri. 7. Skromen opis svojih kompetenc in preteklih projektov, s katerimi bi pokazali svoje znanje in sposobnosti. 8. Prijava inovacije, ki je še v fazi razvoja, medtem ko razpis zahteva vsaj stopnjo prototipa. 9. Slaba marketinška strategija.

Od desetine, ki preseže prag kakovosti, do sredstev le polovica Med desetimi odstotki prijaviteljev, ki jim uspe preseči prag kakovosti, sredstva v višini od 500 tisoč do 2,5 milijona evrov uspe pridobiti približno polovici. Da bi bili med njimi, Zemljič poleg dobre priprave svetuje še miselnost zmagovalca.

"Če želiš, da ti uspe, moraš biti izredno ambiciozen in prepričan, da boš dobil res dobro idejo in da boš z njo tudi uspešen. V praksi to pomeni, da vodstvo svoje zaposlene podpira in jim da čas tako za razvoj ideje kot tudi za pripravo na razpis," poudarja svetovalec in dodaja, da se preizkušanje sreče ne obrestuje.

Medtem ko je Evropska komisija že razpisala teme in roke prijav za prihodnji dve leti, pa podjetja še lahko izkoristijo zadnji letošnji rok oddaje prijave, ki se izteče 25. novembra.