Po novici, da so imela podjetja konec junija za 830 milijonov evrov davčnega dolga, so na finančnem ministrstvu povedali, da razmišljajo o javni objavi dolžnikov.
Poudarili so, da je področje davčne izvršbe sistemsko ustrezno urejeno. Aktivnosti Dursa so po njihovih besedah vsako leto večje, izterjava dolga pa ne more biti blažilec znižanja javne porabe. Potem ko je vlada objavila, da so imeli gospodarske družbe in samostojni podjetniki po podatkih Davčne uprave RS (Durs) in Carinske uprave RS konec junija skupaj za 830 milijonov evrov davčnega dolga, so na ministrstvu za finance poudarili, da gre za kumulativni dolg, ki je nastajal zadnjih 10 let.
Na vprašanje, katere ukrepe pripravljajo za boljšo izterjavo davkov in preprečevanje davčnih utaj, so odgovorili, da trenutno preučujejo primernost ureditve javne objave davčnih dolžnikov oziroma njen vpliv na prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti in posledično znižanje davčnega dolga.
Poleg tega izvajajo aktivnosti za širitev mreže mednarodnih pogodb, na podlagi katerih bo omogočeno izmenjevanje davčno pomembnih podatkov tudi z državami oziroma davčnimi jurisdikcijami, "ki doslej zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso bile posebej zainteresirane za tovrstno izmenjavo".
"Število dolžnikov in obseg davčnega dolga sta se zmanjšala"
Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da je področje davčne izvršbe s sistemskega vidika celostno in ustrezno urejeno že v obstoječi zakonodaji, zato v zvezi z davčno izvršbo ne pripravljajo novih zakonodajnih ukrepov.
Ob tem so spomnili, da sta se število dolžnikov in obseg davčnega dolga konec junija glede na konec decembra zmanjšala, in sicer za 1041 oz. za 15,15 milijona evrov. "Zmanjšanje števila dolžnikov in davčnega dolga je mogoče pripisati uspešnemu delu na področju davčne izvršbe predvsem v zadnjih mesecih prvega polletja letošnjega leta," so ocenili.
Kot so opozorili v tej luči, je Durs 1. oktobra lani uvedel nov informacijski sistem, v sklopu katerega je bila izvedena tudi prenova poslovnih procesov in informacijskih rešitev na področju davčne izvršbe. "Z uvedbo novega informacijskega sistema je omogočena celovita obravnava davčnega zavezanca ter posledično poenostavitev postopkov davčne izvršbe pri obravnavi in izterjavi davčnega dolga," so povedali na ministrstvu.
"Velike aktivnosti na področju davčnega nadzora"
Navedli so, da je Durs v prvem polletju letošnjega leta poslal 115.067 pisnih opominov in 31.217 sklepov o davčni izvršbi ter opravil 1443 telefonskih opominov za dolg v znesku 926,17 milijona evrov. Z izdanimi aktivnostmi in ukrepi je bilo izterjanega za 222,15 milijona evrov davčnega dolga.
Izpostavili so še "velike aktivnosti na področju davčnega nadzora". V teh postopkih, ki obsegajo kontrolo in inšpekcijski nadzor, je bilo po njihovih besedah lani ugotovljenih za 295,85 milijona evrov dodatnih obveznosti, to je za 55,7 odstotka več od načrtovanega in za 7,7 odstotka več kakor leto poprej. Od tega je bilo ugotovljenih za 133,36 milijona evrov (45,1 odstotka vseh) dodatnih obveznosti v postopkih kontrole in 162,49 milijona evrov (54,9 odstotka vseh) v postopkih inšpekcijskega nadzora.
Na ministrstvu so poudarili, da je davčni dolg zelo težko zniževati, "saj se mnogo davčnih zavezancev v trenutni gospodarski situaciji spopada z likvidnostnimi težavami, zaradi česar velikokrat ne morejo izpolnjevati davčnih obveznosti".
"Davčna izvršba je v številnih primerih neuspešna"
"Davčna izvršba, ki sledi temu, pa je tudi v številnih primerih neuspešna, saj zavezanci na svojih transakcijskih računih nimajo finančnih sredstev, ki bi se jih dalo izterjati," so pojasnili. Durs v takšnih primerih nadaljuje postopke davčne izvršbe na drugo, denimo premično premoženje, vendar pa so takšni postopki dolgotrajnejši, so dodali.
Ocene, kolikšen del dolga največjih dolžnikov je posledica trenutnih gospodarskih razmer, niso mogli podati. "Dejstvo pa je, da se z zaostrovanjem gospodarskih razmer povečuje delež zavezancev, ki ne morejo izpolnjevati davčnih obveznosti zaradi likvidnostnih težav in ne zaradi izogibanja plačila davkov," so ocenili.
Na vprašanje, ali ministrstvo v morebitni boljši izterjavi davkov vidi pomembno orodje pri uravnoteženju javnih financ, so odgovorili, da izterjava dolga ne more biti blažilec znižanja porabe oz. morebitnega zviševanja davkov.
"Ministrstvo se usmerja predvsem na področje oživitve gospodarstva, zagotavljanja javnofinančne konsolidacije in zmanjševanja plačilne nediscipline," so sklenili.
2
