Cerar pomiril delavce migrante, a za kako dolgo?

Delavci migranti, prej združeni v Civilno iniciativo Apače, danes v Sindikat delavcev migrantov Slovenije, so si z glasnim opozarjanjem na domnevno dvojno obdavčitev njihovih prihodkov ter napovedjo državljanske nepokorščine z vlaganjem zahtev za referendum izborili sestanek pri predsedniku vlade Miru Cerarju.

Ta jim je naložil, naj pripravijo predlog rešitev, ki jih bo vlada preučila. "Predsednik vlade osebno se je obvezal, da bo bdel nad pogajanji in pri pripravi predloga za dokončno zakonsko vzdržno rešitev. Določen je bil tritedenski rok za pripravo predlogov, nato sledi ponoven sestanek pri premierju," so predstavniki sindikata, ki ga vodi Dušan Cvetko, zapisali na družbenem omrežju Facebook.

Hkrati so sporočili, da za čas do ponovnega snidenja z vladnimi predstavniki odstopajo od aktivnosti zbiranja podpisov. "Če nas bodo hoteli izigrati tudi tokrat, pa smo odločeni, da se upremo z drugačno državno nepokorščino na vseh ravneh in še veliko ostreje," napovedujejo.

Zakaj tako visoke položnice?

Tako je konec leta 2014 protestirala apaška inciativa, ki naj bi združevala okrog 20 tisoč delavcev migrantov.

Na problematiko delavcev migrantov pa so se – kot pravijo zato, ker so zavezani h korektnemu, strokovno pravilnemu in doslednemu boju za uveljavljanje legitimnih pravic davkoplačevalcev – odzvali tudi v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS), ki jo vodi Simona Štravs.

Davčni svetovalci menijo, da je trenutna zakonodaja enakopravna do vseh zavezancev, morebitne posebne olajšave za delavce migrante pa bi bile diskriminatorne do ostalih zavezancev.

Omenimo, da smo za odziv klicali predsednika sindikata Cvetka, a se ni oglasil.

Devet vprašanj in odgovorov

Z odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja poskušamo osvetliti vzroke za davčni problem delavcev migrantov:

1. Kdo so delavci migranti in koliko jih je?

Gre za skupino davčnih rezidentov Slovenije, ki se na delo dnevno ali tedensko vozijo v sosednjo Avstrijo. Točno število delavcev ni znano - po ocenah sindikata jih je okrog 20 tisoč, Večer je pred časom poročal, da naj bi jih bilo med 14 in 17 tisoč.

2. Kaj je težava delavcev, zbranih v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije?

Leta 2005 je z novelo dohodninskega zakona začelo veljati načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, kar pomeni, da Slovenija obdavči avstrijske plače svojih državljanov, a jim pri tem prizna davek, ki ga že plačajo v Avstriji. Preprosteje povedano, tudi na avstrijske prihodke je treba plačati slovensko dohodnino. Ta je praviloma višja, saj je v Avstriji splošna olajšava 11 tisoč evrov, pri nas pa dobre tri tisočake (imamo pa na drugi strani v Sloveniji nekaj drugih bistvenih olajšav ali neobdavčljivih dohodkov, kot so olajšava za vzdrževane družinske člane, stroški prevoza in prehrane, letni regres za dopust, itd.).

Posledično je vzniknila Civilna iniciativa Apače, ki je zahtevala, da bi delavci migranti davek še naprej plačevali le v Avstriji (kot nerezidenti). V času ministrovanja Francija Križaniča je bila uzakonjena posebna olajšava za migrante, ki so jo prvič uživali pri odmeri dohodnine za leto 2009 in zadnjič za leto 2013, ko je znašala 7.576,62 evra. Nato jo je državni zbor na podlagi sodbe ustavnega sodišča, ki je ocenilo, da je olajšava diskriminatorna do preostalih davkoplačevalcev, razveljavil.

Delavci se od tedaj naprej borijo proti doplačevanju dohodnine v Sloveniji.

3. Nekateri delavci migranti zdaj prejemajo visoke položnice za plačilo dohodnine. Zakaj?

Vsi davkoplačevalci smo dolžni vsak dohodek (ne samo plačo, temveč tudi druge vrste dohodkov, izplačanih doma ali v tujini) prijaviti Finančni upravi (Furs) v 15 dneh po prejemu. Nekateri delavci migranti prihodkov niso prijavljali, zato se jim je po koncu leta obračunala celoletna dohodnina brez odbitka avstrijskega davka (tudi plačila tega slovenski davkariji seveda niso prijavili).

V nekaterih primerih gre za plačilo dohodnine za več let nazaj (največ pet let nazaj, kolikor znaša zastaralni rok za pravico do odmere davka), zato zneski na položnicah pri nekaterih zavezancih z visoko letno bruto plačo lahko presežejo 30 tisoč evrov.

4. Ali bi se lahko visoki položnici izognili?

Da, pravijo v zbornici, in dodajajo, da bi to lahko naredili s plačevanjem akontacije dohodnine: tako kot zavezanci, ki delajo v Slovenij in so redno zaposleni, po zakonu plačujejo mesečno akontacijo dohodnine, bi se lahko s Fursom dogovorili tudi delavci migranti. Tako bi mesečno plačevali akontacijo dohodnine.

5. Sindikat trdi, da je Furs delavcem migrantom odrekel olajšave za stroške prevoza in malice, ki jih imajo domači zaposleni. Ali to drži?

Ne drži, pravijo v zbornici davčnih svetovalcev. Je pa res, dodajajo, da delavci, ki niso v zakonskih rokih vložili napovedi odmere dohodnine ali samoprijave, ne morejo uveljavljati posameznih olajšav, a za to so krivi sami. Če delavec ni pravočasno prijavil dohodka oziroma vložil napovedi za odmero dohodnine, ne more uveljavljati olajšav, kot bi jih lahko v rednem in pritožbenem roku. A to velja tudi za vse, ki delajo v Sloveniji: kdor ne prijavi prihodka pravočasno, ne more uveljavljati stroškov dnevne prehrane in prevoza.

Po mnenju davčnega svetovalca, ki ne želi biti imenovan, bi olajšave skupaj s priznanim v Avstriji plačanim davkom bistveno znižalo ali izničilo doplačilo dohodnine v Sloveniji.

6. Ali so delavci migranti dvojno obdavčeni?

V zbornici menijo, da delavci migranti v nobenem primeru ne morejo trditi, da so dvojno obdavčeni ali da so jim bile kršene kakršnekoli pravice. "Bolj pravilno bi lahko rekli, da niso legitimno znali izkoristiti vseh mogočih odbitkov glede stroškov dela, tako stroška za dnevno prehrano kot tudi stroška vsakodnevnega prevoza na delo, ki jih ponuja slovenska državi," so zapisali v sporočilu za javnost.

7. Ali so delavci migranti, ki ne prijavijo dohodka, v prekršku?

Da, delavci migranti bi morali v 15 dneh po prejemu prihodka v tujini tega prijaviti Fursu. Kdor tega ni storil, bi moral podati ugovor na odločbo Fursa o višini dohodnine (odločbo, ki jo vsi zavezanci dobimo v začetku leta za predhodno leto) ali podati samoprijavo.

Koliko odločb o prekršku so izdali, preverjamo pri Fursu.

8. Zakaj morajo delavci, ki delajo v Avstriji, plačati davke v Sloveniji?

Delavci migranti in njihove družine praviloma uporabljajo vso domačo infrastrukturo, tako kot jim jo zagotavlja naša zakonodaja in sistem, zato je prav, da plačajo tudi davek, iz katerega se financirajo državne storitve, šolstvo, zdravstvo, vrtci in socialni transferji, menijo v zbornici davčnih svetovalcev.

Na kratko povedano, delavci migranti so povsem v enakem položaju kot vsi ostali slovenski davčni rezidenti.

9. Zakaj ni pritožb delavcev v Italiji?

Ker v Italiji ne dela toliko dnevnih migrantov iz Slovenije, hkrati pa je obdavčitev prihodkov (brez posebnih olajšav) podobna kot v Sloveniji. Tudi z Italijo je sicer Slovenija sklenila sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi.