Bodo za prerod slovenske lesne industrije poskrbeli mladi oblikovalci?

V Kreativnem centru Poligon v Ljubljani so se sinoči na dogodku (Pre)budimo slovensko lesno industrijo predstavili trije slovenski projekti, ki sredstva za izvedbo poslovne ideje iščejo na platformi za množično financiranje Kickstarter. Čeprav so izdelki – polička 360 Shelf, kolesa Tratar in jajce ZenEgg – povsem različni, jim je skupna inovativna uporaba slovenskega lesa.

Tradicionalna lesna industrija pozablja na izdelke z dodano vrednostjo V iniciativi Crowdfunding.si, ki je dogodek organizirala, opozarjajo na to, da slovenska lesna industrija že nekaj let upada. Medtem ko les izvažamo na tuje, v Avstrijo in Italijo, kakovosten slovenski les na domačem tržišču težko dobimo, hkrati pa ga uporabljamo predvsem za proizvodnjo izdelkov z nizko dodano vrednostjo.

Prav o dodani vrednosti izdelkov iz lesa pa razmišljajo mladi oblikovalci. Tako imamo na eni strani izkušene obrtnike in izpopolnjeno proizvodnjo, na drugi pa mlado kreativno silo, ki pa se, če želi narediti prvi korak preboja na tržišče, po zagonska sredstva mora odpraviti na platforme za množično sofinanciranje.

Obrtniki imajo znanje in orodja, oblikovalci pa ideje "V Sloveniji imamo ogromno obrtnikov z znanjem in potrebno infrastrukturo, ki pa nimajo idej, kakšne izdelke bi lahko še izdelovali. Imamo tudi veliko podjetij z odlično tehnologijo, ki si oblikovalcev ali ne morejo privoščiti ali pa z njimi ne znajo sodelovati," meni Luka Piškorič iz iniciative Crowdfunding.si. "Tukaj vstopijo oblikovalci s svojimi idejami. Priložnosti tako za obrtnike, industrijo in oblikovalce je veliko, prav tako potenciala za sodelovanje."

Piškorič opozarja na željo slovenskih projektov, da proizvodnja njihovih izdelkov poteka v Sloveniji. Prav oznaka narejeno v Evropi, narejeno v Sloveniji je v svetu vse bolj znak kakovosti, to pa zna določen trg za razliko od izdelkov, narejenih v Aziji, tudi ceniti, razlaga.

Prelom gospodarske krize: oblikovalci postali naročniki Z gospodarsko krizo je prišlo do preloma, opaža. "Oblikovalci s krizo niso več dobivali naročil obrtnikov, zdaj pa se dogaja ravno obratno, oblikovalci so postali naročniki obrtnikov in proizvajalcev."

Slovenijo je letos prizadel žledolom, na voljo je veliko lesa za predelavo. Zakaj tega s pobudami ali natečaji za inovativne lesene izdelke ne izkoristita država ali uveljavljena industrija?

Nova generacija mora poskrbeti za premik z novimi strategijami trženja "Mislim, da je naša industrija izredno proizvodno usmerjena in preprosto ne razume velikih premikov, ki so se na področju trženja in novih ekonomij zgodili v zadnjih letih," opozarja Piškorič, ki je tudi sam sodeloval z različnimi proizvajalci, ki so imeli izvrstne izdelke, a jih niso znali tržiti, razvijati, ceniti inovacij.

Klasična lesna industrija je lahko trenutno po njegovem mnenju le proizvajalec, na novi generaciji pa je, da naredi premik z inovacijami, novimi trženjskimi prijemi, blagovnimi znamkami, skratka, z novimi strategijami.

Prvi slovenski projekt na Kickstarterju plod sodelovanja študenta in industrije Oblikovalec in bodoči arhitekt Luka Ločičnik je avtor LL stola, sploh prvega slovenskega projekta na Kickstarterju. Stol je zasnoval v okviru seminarja na Fakulteti za arhitekturo, in sicer na pobudo podjetja Stol iz Kamnika. Podjetje, ki danes ne posluje več, je takrat pod vodstvom direktorja Toma Juhanta pokazalo veliko željo nadaljevati tradicijo dizajnerskih stolov – njihov najbolj znan kos je bil stol rex oblikovalca Nika Kralja.

"Pobuda in želja sta bili" – marketinga pa ne "Pobuda in želja sta bili, ni pa bilo nekega načrta, kako bi naše izdelke tržili, predstavljali na sejmih in podobno," se spominja Luka, ki se je jeseni leta 2012 odločil, da poskusi srečo na takrat še precej manj znanem Kickstarterju. Tam je skupaj z ekipo, ki jo je vodil podjetnik Niko Klanšek, zbral skoraj 22 tisoč dolarjev (okoli 17.700 evrov).

"Zbrana sredstva smo namenili proizvodnji prvih dveh serij stolov, pokritju distribucijskih stroškov in testiranju izdelka," razlaga oblikovalec. Na platformi so zbrali 115 naročil, skupno pa so prodali okoli 200 stolov, njihova okvirna cena je bila 190 evrov. Ves čas so kampanjo spremljali tudi v podjetju Stol, prav tako pa so tam stole izdelali. A premika v marketinškem smislu ni bilo.

"Želja oblikovalca je gotovo ta, da izdelek proda podjetju, a naša podjetja žal ne vlagajo v razvoj," je kritičen Ločičnik. Proizvodnja LL stola se je s stečajem kamniškega podjetja ustavila, oblikovalčeva prioriteta pa je za zdaj končati študij.

Ko je naročil več, kot jih zmoreš sam Malce drugačna pa je zgodba podjetnikov Elvisa Halilovića in Nejca Matjaža. Elvis, oblikovalec lesenih fotoaparatov Ondu, je lani poleti na Kickstarterju zbral kar 109 tisoč dolarjev (skoraj 88 tisoč evrov). Njegov prvotni cilj je bil zbrati 10 tisoč dolarjev oziroma zbrati naročila za okoli 300 kamer. Za različne modele je treba odšteti med 90 in 170 evrov.

Fant, ki je fotoaparate izdeloval za hobi v skromno opremljeni domači delavnici, se je moral spoprijeti z veliko večjim številom naročil (okoli 2000 kosov). Čeprav so mu pri delu pomagali prijatelji, so imeli kar nekaj težav. Z nekajmesečno zamudo so vendarle poslali izdelke podpornikom, začela pa se je druga faza: kaj po Kickstarterju?

"Začeli smo razmišljati o ločeni proizvodnji, saj bi za vzpostavitev primerne delavnice potrebovali še vsaj tri Kickstarterje," je na včerajšnjem dogodku povedal Nejc. Čeprav se zdi, da so zbrali dovolj denarja, pa bi bila investicija v stroje, prostor in drugo opremo prevelika.

Z lesenimi fotoaparati prepričali tudi Lomography Našli so podizvajalca, ki ima potrebno opremo in hkrati znanje. Proizvodnja je stekla, a hkrati z naročili naraščajo tudi stroški proizvodnje, nabave materiala. V zadnjem mesecu pa je vse bolj uveljavljeno blagovno znamko Ondu za svojo vzelo podjetje Lomography oziroma Lomographic Society.

"Postali so ekskluzivni distributer naših fotoaparatov po vsem svetu, skrbijo pa tudi za logistiko in marketing," je razkril Elvis in dodal, da bodo z institucijo na področju lomo fotografije sodelovali tudi pri naslednjih izdelkih, ki jih z Nejcem še razvijata.