Sreda, 12. 2. 2014, 12.59
8 let, 1 mesec
"Bo politično težko, bo boleče, vendar to moramo storiti"

Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je Italijansko-slovenski forum, ki ga vodi Jurij Giacomelli, pripravil Italijanski poslovni forum o trgih, javnem dolgu in privatizaciji (Italian Business Forum: Markets, public debt and privatization).
Če je še pred leti Slovenija imela nizek javni dolg, ki je znašal od 20 do 25 odstotkov BDP, je ta zdaj že nad 70 odstotki BDP. Krivec za visok javni dolg je tudi sanacija bank, ki bo terjala 15 odstotkov BDP.
Kot je pojasnil Mavko, je država vstopila v banke s sanacijo kot neprostovoljni vlagatelj, ki želi iz bank izstopiti, čim bo to mogoče.
Po besedah državnega sekretarja mora Slovenija, da bi dosegla vzdržen javni dolg, sprejeti in uveljaviti potrebne ukrepe. Na prihodkovni strani je to storila z dvigi in novimi davki. S tem je dosegla mejo, zato ne bo več višjih davkov.
SDH je na neki način platforma za privatizacijo. Država mora izstopiti iz podjetij, kjer ni potrebno, da je prisotna, je dejal Mavko in dodal, da sta s seznama 15 podjetij za privatizacijo dve že prodani, pri drugih se proces privatizacije nadaljuje.
Fabrizio Pagani, svetovalec italijanskega premierja Enrica Lette, je povedal, da je Italija začela proces privatizacije državnih podjetij in nepremičnin v lasti države.
Kot je poudaril Pagani, je treba javni dolg nujno zmanjšati, zato morajo biti državne finance pod nadzorom. Manjši javni dolg bo znižal tudi obrestne mere, tako da bo zadolževanje države bolj ugodno.
V Italiji so na seznamu za privatizacijo tudi pošta, kontrola zračnega letenja, tržaška ladjedelnica … S privatizacijo želijo privabiti tuji kapital, ne samo italijanski. Tuji kapital pa lahko privabijo le, če bodo njihova podjetja dovolj konkurenčna na svetovnem trgu.
Privatizacija slovenskih bank lahko na primer tako vodi k temu, da bodo te ohranile neodvisnost (če bodo vlagatelji domačini oziroma če bo več tujih vlagateljev), ali k temu, da bodo postale le podružnice tujih banke (če jih bomo prodali le enemu tujemu vlagatelju).
Vprašal se je tudi, ali pri privatizaciji slediti temu, kar zahtevata evropski komisar Olli Rehn in Bruselj. Če bomo na vrat na nos želeli prodati 15 podjetij, bo to nižalo cene podjetij, ki jih želimo privatizirati. Po njegovem mnenju vlada ne bi smela točno povedati, kaj bomo prodali, kdaj in kako.