Bi vladni funkcionarji podprli sanacijo Cimosa, če bi morali zastaviti svoje premoženje?

Čilenski pravnik in doktorski študent na Heidelbergu Axel Kaiser je na okrogli mizi z naslovom "Zakaj vmešavanje države v gospodarstvo ne deluje?" predstavil svojo knjigo Pot v propad, v kateri opisuje, da je prav vmešavanje držav v gospodarstvo glavni krivec za krizo, v kateri smo.

Kaiser opozarja na incestni odnos med Wall Streetom in ameriško vlado Poudaril je, da sta krizo povzročili dve vrsti intervencionalizma. Prvi je stanovanjska politika v ZDA, po kateri je lahko vsak dobil svoje stanovanje, čeprav si ga ni mogel privoščiti, in drugi ameriška centralna banka, ki je po njegovih besedah preveč znižala obrestne mere, kar je pripeljalo do poka nepremičninskega balona.

Opozoril je tudi na tako imenovani incestni odnos med Wall Streetom in ameriško vlado, ki je privedel do pajdaškega kapitalizma. "Če je nekdo deležen posebnih privilegijev vlade, to ni prosti trg," je poudaril.

Arhar: Koga se bojimo? Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar se s tezo, da je centralna banka nepotrebna in da dela škodo, ne strinja. Prepričan je, da trg mora imeti korekcijo oziroma angela varuha. "Vemo, kje je konec prostega trga. Ko se zgodijo katastrofe, se zanašamo na skupnost. Ne vem, kaj bi se dogajalo v nasprotnem primeru," je povedal.

Arhar se je dotaknil tudi državnega lastništva podjetij. Vprašal se je, zakaj ne pripeljemo odgovornih lastnikov, če se je država izkazala za neodgovornega. "Koga se bojimo," se je še vprašal.

Pleskovič: Regulacija bank je zelo pomembna Eden od direktorjev v Svetovni banki Boris Pleskovič pa je zatrdil, da sta regulacija in nadzor bank zelo pomembna. Kot primer je navedel ZDA in Kanado, ki imajo po njegovih besedah podobno ekonomijo. Kanada je na eni strani natančno izvajala regulacijo komercialnih bank in je kriza ni prizadela, ZDA, ki pa te regulacije niso izvajale, je kriza močno udarila.

Pleskovič je spregovoril še o državnem reševanju podjetij, ki se ga v Sloveniji lotevamo v zadnjem obdobju, pri čemer je izrazil skrb, da bo na primer Cimos po prvi finančni injekciji potreboval še več denarja.

"Nekdo iz te ekipe, ki bo zdaj sanirala Cimos, Peko in tako naprej, je vreden več kot 10 milijonov evrov. Kaj pa če da 10 milijonov, če bo Cimos še enkrat propadel? In če dobi za vsako naslednje podjetje, ki bo propadlo, eno leto zapora? Potem bomo videli, ali si bodo upali še naprej sanirati podjetja, ne da bi to storili organizirano," je sklenil.