Barroso in Monti: Do rasti s konkurenčnostjo, ne kopičenjem dolga

Tako sta se distancirala od idej socialističnega kandidata za predsednika Francije Francoisa Hollandea, ki predlaga prenovo fiskalnega pakta.

"Fiskalna konsolidacija se mora nadaljevati vzporedno z usmerjenimi naložbami" Barroso in Monti sta na delovnem zajtrku razpravljala o spodbujanju rasti in zaposlovanja, kar je nova mantra reševanja krize v Evropi. Nekateri, tudi Hollande, spodbujanje rasti vidijo kot nasprotje varčevanju, s katerim želi območje evra zagotoviti finančno stabilnost. "Fiskalna konsolidacija se mora nadaljevati vzporedno z usmerjenimi naložbami s ciljem krepitve konkurenčnosti, obenem pa je treba kratkoročno prispevati k povečevanju povpraševanja," pa sta poudarila Bararoso in Monti.

Ob tem sta pozvala k nadaljnjemu razvoju notranjega trga, ki je po njunem mnenju najboljše sredstvo za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, ki ga ima Evropa. Zavzela sta se tudi za izboljšanje izvajanja pravil, ki veljajo na notranjem trgu, še posebej na področju digitalne družbe, energije in storitev. Evropska komisija želi to zagotoviti s projektnimi obveznicami, ki naj bi delovale tako, da bi iz proračuna unije in s sredstvi Evropske investicijske banke namenili 230 milijonov evrov poroštev za spodbuditev 4,5 milijarde evrov naložb iz zasebnih virov, na primer pokojninskih skladov ali zavarovalnic.

Zasebni vlagatelji ostajajo zadržani Zasebni vlagatelji so namreč zaradi finančne krize zadržani do naložb v dolgoročne projekte, ki ne prinašajo takojšnjega dobička in pri katerih lahko traja desetletja, preden se povrne začetna naložba. Vlade pa so osredotočene na krpanje lukenj v javnih financah, ne na dolgoročne investicije. S tem sta Barroso in Monti nakazala svojo agendo za junijski vrh EU pa tudi posredno podporo Nicolasu Sarkozyju pred drugim krogom volitev 6. maja, saj sta posredno zavrnila ideje njegovega tekmeca Hollandea, ki je v prvem krogu dobil več glasov od Sarkozyja.

Hollande se je zavzel za ponovna pogajanja o fiskalnem paktu, ki terja uravnotežene proračune in zapis tega pravila v ustavo ali podobno zavezujočo zakonodajo. Želi, da bi fiskalni pakt vključeval tudi ukrepe za rast, ki naj bi se financirali iz proračunov članic unije. Nemčija, mati fiskalnega pakta, odpiranju te medvladne pogodbe, ki jo je marca podpisalo 25 članic unije - vse, razen Velike Britanije in Češke - nasprotuje.