V Atene so prispeli strokovnjaki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), ki bodo ponovno pregledali napredek Grčije pri konsolidaciji javnih financ.
Kljub pritiskom trgov je Grčija uspešno izdala za 1,625 milijarde evrov šestmesečnih zakladnih menic.
Ponovni pregled grškega napredka
Strokovnjaki EU, IMF in ECB bodo v prihodnjem tednu ali dveh ponovno pregledali napredek Grčije pri uresničevanju strogih reform, ki jih je država obljubila v zameno za 110 milijard evrov mednarodne finančne pomoči. Od njihove odločitve bo odvisna sprostitev pete tranše posojila.
"Pripravlja se nov načrt pomoči močno prezadolženi Grčiji"
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem v Strasbourgu potrdil, da se pripravlja nov načrt pomoči močno prezadolženi Grčiji. Komisar ni želel povedati, kakšna bo ta pomoč, češ da je za odgovor na to vprašanje še prezgodaj, je pa dejal, da odločitev pričakuje v "prihodnjih tednih".
V zadnjih tednih se je sicer zaupanje v grško zmožnost poplačila dolgov močno zamajalo. Številni strokovnjaki opozarjajo, da bo država, katere javni dolg je lani presegel 340 milijard evrov, njen javnofinančni primanjkljaj pa je znašal 10,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prej ali slej prisiljena prestrukturirati dolg.
"Grčija je močno zadolžena, a ni insolventna"
Evropske politične sile možnost prestrukturiranja dolga sicer večinoma odločno zavračajo. Tako je prvi ekonomist ECB Jürgen Stark Atene opozoril, da pomoč Grčiji ni prišla iz "vodnjaka brez dna". Ocenil je, da so ECB, države z evrom in IMF pred letom dni zastavili realističen program, ki ga Grčija mora uresničiti.
"Grčija je močno zadolžena, a ni insolventna," je ob tem za nemški radio Bayerischer Rundfunk poudaril Stark. Ponovno je ob tem zatrdil, da po njegovem mnenju prestrukturiranje grškega dolga ni rešitev.
"Bankrot bi pomenil politični samomor"
Prestrukturiranje dolgov Grčije ali njen bankrot pomenita politični samomor, ki bi grško gospodarstvo spravil na kolena in množico ljudi v revščino, pa je na konferenci o prihodnosti evra v Firencah opozoril član izvršnega sveta ECB Lorenzo Bini Smaghi.
"Oblasti so nasedle slabim nasvetom nekaterih investicijskih bank"
Poleg tega bi prestrukturiranje dolgov ali bankrot imela izjemne posledice na 17-člansko evrsko območje, zato Bini Smaghi kot rešitev vidi okrepitev evropskih institucij in strožja finančna pravila, so poročali italijanski mediji. Bini Smaghi je okrcal tudi grške oblasti, češ da so "nasedle" slabim nasvetom nekaterih investicijskih bank in odvetniških pisarn, da bi lahko prestrukturiranje dolgov izpeljali brez velikih pretresov. Namesto, da bi uresničevali zastavljene reforme, so po nepotrebnem izgubili več mesecev časa, je dejal v pogovoru za italijanski časnik La Stampa.
Da mora Grčija pokazati pripravljenost izvesti program reform, je opozoril tudi guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny. Za radio Oe1 je dejal, da bo ročnost posojila morda potrebno podaljšati, obrestne mere pa znižati. Ukrepi, kot so delni odpis dolga, pa po njegovih besedah ne bi rešili težav in bi imeli "velike povratne učinke". Grčija je stopila na pravo pot, je menil, a Atene okrcal, da v zadnjem času program izvajajo s prenizko intenzivnostjo in učinkovitostjo.
Merkel: Kaj, in če sploh kaj, moramo še narediti?
O grških težavah je v Berlinu na novinarski konferenci spregovorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ocenila, da bi s špekulacijami Grčiji samo škodili. Po njenih besedah je potrebno počakati na poročilo strokovnjakov EU, IMF in ECB. Šele potem "se lahko odločim, kaj, in če sploh kaj, moramo narediti".
IMF ima pripravlja nov rešilni paket
Kljub uradnemu zavračanju prestrukturiranja ogromnega dolga Grčije grški časnik Kathimerini poroča, da IMF pripravlja nov rešilni paket za državo z evrom. Ta naj bi nadomestil obstoječi program pomoči. Po poročanju časnika naj bi šli za 80 do 100 milijard evrov vredni paket, ki bi zadostil grškim potrebam za financiranje do leta 2013.
Kljub vsem težavam pa je Grčija uspešno izdala za 1,625 milijarde evrov šestmesečnih zakladnih menic. Zahtevana donosnost se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo zvišala za 0,13 odstotne točke na 4,88 odstotka, povpraševanje pa je bilo veliko. Vlagatelji so tako vložili za skoraj 4,5 milijarde evrov ponudb, v Atenah pa so z izdajo sprva želeli zbrati 1,25 milijarde evrov.
Tokratna izdaja je prva po ponedeljkovi odločitvi bonitetne hiše Standard & Poor's, da zniža oceno na dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije - za dolgoročni dolg z BB- na B, za kratkoročni pa z B na C.
"Proizvodnja je hudo prizadeta"
Resnost stanja so razkrili tudi podatki grškega statističnega urada, ki je objavil, da se je obseg grškega industrijskega proizvoda marca na letni ravni znižal za osem odstotkov, v primerjavi s februarjem pa je bil marca letos za 4,8 odstotka nižji. Hudo prizadeta je bila proizvodnja, ki je utrpela 10,3-odstotni padec, rast pa je s 5,5-odstotnim zvišanjem obsega beležil le rudarski sektor.
Za umik s finančnih trgov 110 milijard evrov posojil
Grški mehanizem pomoči predvideva, da se bo država do konca letošnjega leta umaknila s finančnih trgov in v zameno za izvedbo strogih varčevalnih ukrepov, prodajo državnega premoženja ter sprejem strukturnih reform dobila do 110 milijard evrov posojil. S tem denarjem naj bi v vmesnem obdobju poplačala svoje obveznosti, si pridobila zaupanje vlagateljev in se nato vrnila na trge.
1
