Ponedeljek, 5. 8. 2024, 9.55
4 mesece, 2 tedna
Azija je potonila, v rdečem tudi Ljubljana. V minus sledijo newyorške borze.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,99
Azijske borze so nov teden začele globoko v rdečem, jen je med trgovanjem dosegel šestmesečni vrh. Vlagatelji so premlevali predvsem podatke z ameriškega trga dela, kjer so v petek objavili, da je stopnja brezposelnosti dosegla najvišjo raven po oktobru 2021. Slabemu razpoloženju so s padci sledile tudi newyorške borze. Je padec borz le popravek ali so nekatera največja gospodarstva na svetu, vključno z ZDA, pred recesijo?
Meseci navdušenja na trgih kapitala so v petek doživeli trd pristanek, poroča Bloomberg. Slabi makroekonomski podatki za ZDA so namreč med vlagatelji obudili strahove, da je največje gospodarstvo na svetu pred recesijo. Ter da ameriški centralni banki tega ni uspelo opaziti in zato zamuja z ukrepi.
V ZDA so v petek objavili, da so julija odprli 114 tisoč novih delovnih mest, potem ko so jih junija po popravljenih podatkih 179 tisoč. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,2 odstotne točke na 4,3 odstotka, kar je najvišje po oktobru 2021.
Analitiki na podlagi teh podatkov ocenjujejo, da se ameriško gospodarstvo ohlaja bolj, kot so pričakovali.
Strah med investitorji vzbuja tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu, cena nafte na svetovnih trgih je spet zrasla.
Tudi kriptovalute so se nalezle slabega razpoloženja
Borznemu dogajanju sledi tudi gibanje kriptovalut. Bitcoin je v zadnjih dneh zdrsnil za več kot deset odstotkov, ethereum kar za petino.
Najstarejši in najbolj znani bitcoin je danes dopoldne z dobrimi 46.000 evri dosegel najnižjo vrednost po februarju. Okoli 16. ure je bitcoin sicer izgubo nekoliko zmanjšal in bil na borzi Bitstamp vreden okoli 46.500 evrov.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je bitcoin od petka izgubil približno devet tisoč evrov, kar je največji padec po juniju 2022.
V rdečem tudi ljubljanska borza
Tudi indeks glavnega slovenskega trga kapitala ljubljanske borze SBITOP je v rdečih številkah. Danes je od odprtja do 10. ure izgubil skoraj štiri odstotke. Največ je izgubila Luka Koper, in sicer več kot šest odstotkov. NLB je zdrsnila za skoraj pet odstotkov, Petrol za polovico odstotne točke manj.
Azija spet v rdečem
Ker so svetovne borze v soboto in nedeljo zaprte, so vlagatelji pozorno spremljali današnje dogajanje na azijskih trgih kapitala. In ti so nadaljevali negativni trend preteklega tedna.
Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zgrmel za 12,40 odstotka na 31.458,42 točke.
V Hongkongu indeks Hang Seng izgublja 2,57 odstotka. V Šanghaju je osrednji indeks 1,34 odstotka pod izhodiščem, v Seulu pa je osrednji borzni indeks Kospi sklenil 8,78 odstotka v minusu. V Sydneyju je All Ordinaries nazadoval za 3,72 odstotka.
V Singapurju je indeks STI zdrsnil za 4,82 odstotka, na Tajvanu pa so se delnice v indeksu FTSE TWSE v povprečju pocenile za 8,71 odstotka.
Na borznem trgu odmeva tudi rast tečaja jena glede na ameriški dolar. To bo podražilo izdelke japonskih izvoznikov, vplivalo bo tudi na njihove poslovne rezultate, opozarjajo analitiki.
Za dolar je bilo treba še v začetku julija odšteti 162 jenov, kar je bilo najmanj po letu 1986. V petek je bilo treba za ameriško valuto odšteti 146,52 jena, danes le še 141,72, najmanj po začetku januarja.
Evropske borze v uvodu globoko v minusu
Indeksi na evropskih borzah so se v uvodnem delu trgovanja krepko znižali in tako sledili trendu, ki so ga začrtali azijski vlagatelji.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 9.30 na 3,41 odstotka nižji ravni kot ob koncu petkovega trgovanja.
Pariški indeks CAC 40 se je znižal za 2,87 odstotka, frankfurtski DAX za tri odstotke, londonski FTSE 100 je bil 2,19 odstotka v minusu.
Vrednost evra se medtem zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 9.30 za en evro odšteti 1,0942 dolarja, kar je 0,27 odstotka več kot ob koncu petkovega trgovanja.
Tudi newyorške borze v uvodu globoko v minus
Indeksi na newyorških borzah so v uvodu današnjega trgovanja padli globoko pod gladino ter tako sledili razpoloženju v Aziji in Evropi. Po poročanju tujih agencij je borze v minus potisnil predvsem strah vlagateljev pred recesijo, potem ko so najnovejši podatki s trga dela v ZDA razkrili, da je bila brezposelnost julija najvišja po oktobru 2021.
Indeks Dow Jones je po približno pol ure trgovanja beležil 2,41-odstotni padec, širši indeks S&P 500 4,06-odstotnega, tehnološki indeks Nasdaq pa je padel 3,84 odstotka pod gladino.
Slabemu uvodnemu dogajanju na evropskih borzah ni sledilo izboljšanje. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 se tako giblje 2,98 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je izgubljal 3,17 odstotka, pariški CAC 40 pa 2,66 odstotka. Londonski FTSE 100 se znižuje po 3,01-odstotni stopnji.
Blaž Bračič, NLB Skladi: Takšni padci so normalni
Kot je danes pojasnil član uprave NLB Skladov Blaž Bračič, so globoki padci, kakršnih so bili danes na svetovnih borzah, nekaj povsem normalnega. Vlagateljem svetuje, naj ohranijo mirno kri in se izognejo kakršnimkoli drastičnim potezam. Kratkoročnih napovedi sicer ni želel podajati, a meni: "Korekcije se da ponavadi dobro izkoristiti za kakšne dodatne nakupe delnic, ki so se pocenile."
Letošnjo rast na svetovnih borzah je opisal kot visoko, ne pa kot nerealno oziroma ekscesno. "Današnji padci so korekcija, tak padec ni nič posebnega, to je treba poudariti, praktično vsako leto smo ga beležili, lani na račun ameriške banke, če se spomnite, dve leti nazaj smo imeli Ukrajino, še prej covid-19. Vedno se zgodijo in značilnost borz je, da se takrat dogajanje obrne," je dejal.
Trije ključni dejavniki
Dogajanje je Bračič pripisal več dejavnikom, ki so se zgodili praktično v okviru tedna dni.
Kot prvega je omenil rast jena in zvišanje ključne obrestne mere na Japonskem, s čimer so se tam zaključile priljubljene transakcije, imenovane carry-trade. Gre za izposojanje v državah z nizkimi obrestnimi merami in poceni valutami, nato pa vlaganje v vrednostne papirje drugih držav. V primeru Japonske so si v jenih izposojali za vlaganja v delnice tehnoloških podjetij in v ameriške državne dolžniške vrednostne papirje, je pojasnil Bračič.
Drugi dejavnik za današnje dogajanje na borznih trgih so po Bračičevih besedah nekoliko slabši gospodarski podatki iz ZDA, zlasti tamkajšnjega trga dela. Borzniki so tovrstne novice v preteklosti v luči pričakovanja začetka zniževanja obrestnih mer sprejemali pozitivno, tokrat je to povzročilo nekoliko več panike.
Tretji razlog so po njegovih besedah tehnološka podjetja, katerih delnice so letos močno porasle. "Rezultati so sicer odlični, vseeno niso čisto dosegli pričakovanj in tudi iz tega naslova smo beležili kar nekaj korekcije," je utemeljil.
Meni, da omenjeni dejavniki ne bodo dolgoročneje vplivali na borze, bodo pa prihodnja gibanja odvisna od dogajanja na Bližnjem vzhodu. "Če bi se kaj stopnjevalo v konfliktu med Izraelom in Iranom, je verjetno potencial, da se gre na borzah še nižje," je ocenil predstavnik NLB Skladov.
