Avstrija bo Hypo reševala s slabo banko

Avstrijci dogajanje okoli pred več kot štirimi leti podržavljene banke opisujejo kot zgodbo brez konca. Konec tedna so ponovno potekali pogovori med politiko, ekipo Hypa, domačimi velikimi bankami in tudi statističnim uradom. Avstrijski finančni minister Michael Spindelegger je kot možnost, če ne bi našli rešitve z bankami, omenjal tudi stečaj banke Hypo. "Želim najti rešitev, ki bo najugodnejša za davkoplačevalce. Pri tem ni nobenih tabujev," je dejal za avstrijski tednik Format.

Stečaj naj bi bil najcenejši Avstrijska vlada že več mesecev razmišlja o modelu reševanja banke. Poleg različnih scenarijev brez sodelovanja in s sodelovanjem zasebnih bank se vedno znova razmišlja tudi o stečaju, češ da bi bilo to najceneje.

Avstrijski dnevnik Der Standard je prejšnji teden poročal, da bi bankrot Hypo Alpe-Adria stal okoli 16 milijard evrov. Ta številka vključuje izgube, ki bi jih med drugim utrpeli delničarji in upniki banke. K temu je treba prišteti še od šest do osem milijard evrov zaradi tako višjih stroškov financiranja kot tudi morebitnih težav drugih bank Hypa, ki bi morale nadomestiti banko Hypo Alpe-Adria.

Za pomoč letos rezervirana milijarda evrov Avstrijska vlada je konec januarja za pomoč skupini Hypo Group Alpe Adria – banka je prisotna tudi v Sloveniji – rezervirala milijardo evrov. Vlada je tedaj izrazila pričakovanje, da bodo del 13 milijard evrov "težkega" bremena, ki izhaja iz slabih posojil, lizingov in nepremičnin Hypo Alpe-Adria, prevzele tudi zasebne banke.

Po novem srečanju so banke, kot so Erste Group, Raiffeisen Bank International (RBI) in Bank Austria, v ponedeljek zavrnile sodelovanje pri načrtu slabe banke, saj niso pripravljene pomagati reševati težav nacionalizirane banke Hypo Alpe-Adria s svojimi sredstvi.

Stečaj Hypa velika nevarnost za vso Avstrijo Centralna banka je možnost stečaja Hypa odločno zavrnila, češ da bi to predstavljalo veliko nevarnost za vso Avstrijo. Vlada se je tako s stisnjenimi zobmi odločila za vzpostavitev državne slabe banke, ki pa lahko zviša avstrijski javni dolg na okoli 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), poleg tega bi to lahko znižalo bonitetno oceno Avstrije.

Vzpostavitev državne slabe banke podpira guverner avstrijske Nacionalne banke Ewald Nowotny, ki svoj optimizem črpa iz primera Nemčije, ki se je reševanja težavnih bank prav tako lotila s slabo banko.

"Prestrukturiranje Hypa na poslovanje v Sloveniji ne vpliva" Na Hypo Alpe-Adria v Sloveniji so pojasnili, da je njihovo poslovanje stabilno in poteka normalno, tako na aktivnih kot pasivnih poslih. Dodali so, da sta cilja prenosa nestrateških delov Hypo Alpe-Adria s sedežem v Celovcu prestrukturiranje skupine Hypo in priprava zdravega dela na privatizacijo. Bančne enote v jugovzhodni Evropi, vključno s Hypo Alpe-Adria Slovenija, ostajajo na trgu in so na dobri poti, da se kot mreža privatizirajo, so dodali. Poudarili so, da ta proces na poslovanje s strankami v Sloveniji ne vpliva in da se za njih zaradi teh aktivnosti ne spremeni nič.

Banka Hypo Alpe-Adria je v težave zašla ob izbruhu krize leta 2008. Pred tem se je desetletje nezadržno širila po Balkanu, iz tistega časa pa so ji ostale milijardne nasedle naložbe. Avstrija je banko nacionalizirala in se zavezala, da je do njene likvidacije ne bo pustila v insolventnosti, saj bi to za deželo Koroško kot njenega največjega poroka (v višini okoli 12,5 milijarde evrov) pomenilo finančni zlom.