Ali lahko reško pristanišče dohiti koprskega?

Do leta 2030 se bo po ocenah Evropske komisije količina tovora v evropskih pristaniščih povečala za polovico. A evropska pristanišča se morajo temu primerno prilagoditi, da bodo lahko obvladovala povečan promet.

Potem ko je bilo pristanišče na Reki v času Jugoslavije vodilno v tedanji skupni državi, je Luka Koper z vstopom Slovenije v EU leta 2004 začela počasi prevzemati primat največjega tovornega pristanišča na tem delu Jadrana.

Reka hitreje povečuje promet kot Koper Promet danes sicer obema pristaniščema raste, a hrvaškemu hitreje. Luka Rijeka je s hrvaškim vstopom v EU sredi leta 2013 začela dohitevati Luko Koper, do leta 2025 bi po pisanju hrvaškega tednika Globus lahko postala največje pristanišče na Jadranu. Prebivalci Reke lahko skozi svoja okna vse pogosteje opazujejo prihode največjih tovornih ladij na svetu.

Medtem ko je Luka Koper ladijski pretovor lani povečala za pet odstotkov na skoraj 19 milijonov ton, so v reškem pristanišču lani pretovorili dobre štiri milijone ton blaga. To je 15 odstotkov več kot leta 2013. Do konca leta si na Reki obetajo, da bodo pretovorili deset milijonov ton blaga. V Kopru načrtujejo sedemodstotno rast na 20 milijonov ton.

Večina blaga se pretovori na severu Evrope Cilj obeh pristanišč je bolj kot v medsebojnem konkuriranju v privabljanju največjih ladjarjev, ki se zdaj pretežno usmerjajo v severnoevropska pristanišča. Kot so nam sporočili iz Luke Koper, o morebitnem poslovnem sodelovanju ne razmišljajo.

Večina blaga, namenjenega evropskemu trgu, gre danes prek pristanišč Severnega morja. Največja med njimi so nizozemski Rotterdam, belgijski Antwerpen in nemški Hamburg, kjer pretovorijo petino vsega blaga, ki po morju prispe v Evropo. Pristanišče v andaluzijskem Algecirasu je sicer najhitreje rastoče pristanišče na stari celini in največje v Sredozemlju.

Pristanišče le en člen v logistični verigi A pomorska pot iz Azije do severa Evrope je od pet do sedem dni daljša kot pot do severnojadranskih pristanišč. S primernim razvojem pristaniške infrastrukture je torej v prihodnosti mogoče pričakovati, da se bodo svetovne ladijske družbe raje odločale za krajšo pot.

"Na odločitev, katero pot bo ubral nek tovor, vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi sta zagotovo najpomembnejša čas in denar. Severna pristanišča imajo še vedno prednost v tem, da imajo na voljo veliko več ladijskih povezav ter učinkovito prometno infrastrukturo na kopnem.

Prednosti Kopra sta geografska lega in bližina trgov srednje in vzhodne Evrope. Stranke potrebujejo predvsem zagotovilo, da bo njihov tovor pravočasno prispel na cilj. To jim lahko zagotovimo z zanesljivostjo pristaniških storitev in prometnih povezav z zaledjem. V našem primeru to velja predvsem za železnico," pravijo v Kopru.

Rekordne investicije reške luke v zadnjih sto letih Poslovanje reške luke, ki je tako kot koprska v večinski državni lasti, kaže, da se Luka Rijeka počasi in vztrajno vrača na pomorske karte sveta. Vlaganja v infrastrukturo v zadnjih dveh letih, tako države kot zasebnih partnerjev, so se jim obrestovala. Po pisanju hrvaškega Globusa gre za rekordne investicije v zadnjih sto letih, ambicije pa postajajo vse večje.

S skorajšnjo dokapitalizacijo Luke Rijeka nameravajo v posodobitev kontejnerskega terminala Škrljevo investirati novih 300 milijonov kun svežega kapitala (40 milijonov evrov). Lani so zabeležili 190 milijonov kun prihodkov (25 milijonov evrov), kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Prihodki Luke Koper so se lani zvišali za 13 odstotkov na 163 milijonov evrov.

Tudi v Kopru ne spijo Ambiciozne načrte na področju pristaniške infrastrukture imajo tudi v Kopru. Kontejnerski terminal je bil lani že četrto leto zapored največji v Jadranu. Na prihod večjih kontejnerskih ladij so se začeli pripravljati lani, ko so morsko dno v prvem bazenu poglobili na 14 metrov.

Kontejnerskemu terminalu bodo v prihodnjih petih letih namenili še več kot 200 milijonov evrov investicij. Letos načrtujejo 178 milijonov evrov prihodkov in sedemodstotno rast ladijskega pretovora na 20,1 milijona ton.

Pretovor kontejnerjev opazno narašča Tudi na Hrvaškem največ prometa ustvarijo s pretovorom kontejnerjev. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so tako zabeležili četrtino večji promet kot v enakem obdobju lani. Svetovni pomorski promet s kontejnerji je sicer med najbolj hitro rastočimi blagovnimi skupinami, ki plujejo po morju, letna rast pa v povprečju dosega približno deset odstotkov. Tudi zaslužki so največji.

30-letno koncesijo na reškem kontejnerskem terminalu ima podjetje Jadranska vrata/AGCT, ki je v večinski lasti filipinskega podjetja ICTSI. To upravlja z 29 kontejnerskimi terminali na vseh celinah, v reško pristanišče pa je zavezano vložiti 63 milijonov evrov. 30 milijonov evrov je že porabilo za nakup hitrih in zmogljivih dvigal, ki so nepogrešljiv člen pri vse bolj priljubljenem transportu blaga.

Ne samo Luka Koper, tudi Reka ima slabo kopensko povezavo Da se bosta pristanišči lahko razvijali in odzivali na spremembe, morata biti bolje povezani s širšim prometnim omrežjem. Tako kot Luki Koper tudi osrednjemu hrvaškemu pristanišču konkurenčnost znižuje slaba železniška povezava do evropskih držav. Tako kot se slovenska vlada obotavlja z gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, mora Hrvaška izboljšati železniško povezavo do Madžarske.

"Luka Koper bo kratkoročno verjetno lahko konkurirala reškemu pristanišču, saj je njihov pretovor bistveno manjši. Poleg tega imajo tudi južni sosedje težave s kapaciteto železniške povezave s pristaniščem," so nam na vprašanje o preteči konkurenci z Reke v primeru, da država ne začne z gradnjo drugega tira, odgovorili iz Luke Koper.

Hrvaška luka pa koprski ne konkurira le v tovornem prometu, temveč vse bolj stavi na potniški promet velikih križark. Prva je v reško pristanišče vplula maja letos, do oktobra jih pričakujejo še osem. Premožnim ladijskim potnikom med drugim nudijo oglede prestolnice, nacionalnega parka Plitvice in Gorskega kotarja.