Ali je pomoč gradbenikom prepozna?

Delovna skupina, ki je pripravila paket rešitev za hirajoče slovensko gradbeništvo, ki ga zaznamujejo stečaji in prisilne poravnave nekdanjih gradbenih velikanov Vegrada in SCT, vladni ekipi predlaga paket osmih ukrepov, s katerimi bi rešili del gradbene operative, saj je že dolgo jasno, da so gradbena zlata leta že zdavnaj minila. Vegrad je v stečaju, SCT v prisilni poravnavi, tudi ajdovsko Primorje se spopada z velikanskimi težavami, propadla pa so tudi številna mala gradbena podjetja. Vse to je za seboj potegnilo tudi številne podizvajalce, male obrtnike in podjetnike – samo lani je v gradbeništvu "ugasnilo" na tisoče delovnih mest.

Delovna mesta v gradbeništvu ugašajo iz dneva v dan

Vladna delovna skupina za sanacijo slovenskega gradbeništva med drugim predlaga, da bi zagotovili pogoje za pospešitev gradnje prometnih in energetskih infrastrukturnih projektov, od plinovodov in daljnovodov do prometnic, elektrarn na spodnji Savi in TEŠ 6 … med ukrepi pomoči pa naj bi bila tudi aktivnejša vloga državnega stanovanjskega sklada na stanovanjskem trgu, kjer naj bi bilo neprodanih okoli 16 tisoč stanovanj. Pomembna novost naj bi bilo tudi spodbujanje internacionalizacije in tujih naložb pri nas, pri čemer bi imela aktivnejšo vlogo Slovenska izvozna in razvojna banka SID pri zavarovanju in pozavarovanju izvoznih posojil za gradbena podjetja. Spomnimo na težave SCT z libijskimi posli in CPM s poslom v Republiki srbski. Brez bančnih jamstev pa ni posla.

Napovedani ukrepi morajo biti uresničeni čim prej

V gradbeništvu in gospodarstvu sploh pozdravljajo napovedane vladne ukrepe. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič podpira napovedane ukrepe za pomoč gradbeništvu, vendar bi ti predlogi ukrepov morali biti čim prej tudi uresničeni. "Če ne skočiš v vodo, ne moreš splavati," meni direktor GZS. "V gradbeništvu so razmere veliko bolj zapletene, kot si želijo priznati nekateri, tudi v vladi. Tu ne gre za tajkuna Zidarja in še koga, tu gre za na tisoče delovnih mest, številna mala podjetja in obrtnike, ki so na robu propada ali pa so že propadli. Če ne bo čimprejšnjih korenitih sprememb, potem si bomo morali preprosto priznati, da ne znamo sami rešiti nakopičenih težav na tem področju," še dodaja prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije.

Ukrepi da, ampak zakaj šele zdaj?

Ekonomist Jože Mencinger z ljubljanskega Ekonomskega inštituta opozarja, da bi morali o ukrepih razmišljati že pred petimi leti, v tistem "hazarderskem" času, ko je vse naraščalo po 20 ali celo 30 odstotkov, kajti zdaj razmišljati o tem je preprosto prepozno. Mencinger tudi meni, da mora vlada narediti vse, da reši gradbeno dejavnost, kolikor se je sploh še da rešiti. "V gradbeništvu je očitno preprosto preveč kapacitet, samo zategovanje pasu pa nas brez dvoma ne more popeljati iz krize," meni Jože Mencinger. Smiselno bi bilo, da država začne s številnimi projekti, kjer gradbeništvo lahko sodeluje. Ne gre za velika gradbena podjetja, gre za številne kooperante in podizvajalce. Mencinger je tudi prepričan, da je usmeritev vlade v zgolj zategovanje pasu kratko malo zgrešena.

Čas je, da na domači trg spustimo tuje gradbince

Tudi mladoekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete je prepričan, da so ukrepi prepozni. Ukrepe bi morala aktualna vlada pripraviti vsaj pred dvema letoma, ker je že takrat imelo slovensko gradbeništvo velike težave. Zdaj pa se bo jasno pokazalo, da velika podjetja propadajo in za seboj kot plaz vlečejo manjša podjetja in seveda obrtnike. Polanec tudi dodaja, da je to sistemske narave in pomeni resno grožnjo domačemu gradbeništvu. Vendar ukrepi, ki jih predlaga in sprejema vlada, pomenijo neposredno subvencioniranje tveganega obnašanja, že znanega iz preteklosti. Zato bi morala država pustiti, da velika gradbena podjetja propadejo, namesto da jih rešuje s subvencioniranjem. To bi bilo za trg zelo koristno, meni Polanec, saj praksa, ki so jo izvajala velika podjetja tako pri plačevanju kot pri dogovarjanju za posle – kartelni dogovori – ni bila poštena in zakonita. Čas je, da zares spustimo tuje gradbince na naš trg, da bodo lahko sodelovali pri vseh gradbenih projektih.