"Premalo kandidatov reče: Želim delati to in želim delati pri vas!"

Tamara Guzelj vodi kadrovsko agencijo Partner Consulting in že 20 let pomaga partnerjem najti čim boljši kader. Je avtorica priročnika Kako najti službo (izšel je pri založbi Uradni list Republike Slovenije), ki vsebuje praktične nasvete, kako začeti iskati delo, kje in kako neobjavljena delovna mesta poiskati, kako se nanje prijaviti, s praktičnimi primeri in vzorci, vključno s pomenom družabnih omrežij pri tem. Hkrati daje tudi natančna navodila, kako ravnati na zaposlitvenih razgovorih in po njih, da si iskalec dela zagotovi zaposlitev.

Da sem danes malce zamudila na najin pogovor, ni ravno najboljši prvi vtis na razgovoru za novo službo, ne? Da ste vi danes zamudili, ni nič hudega, saj je bilo le nekaj minut. Če bi to bilo pri razgovoru za službo, pa ni najboljše. Pri razgovoru za službo je smiselno priti nekaj minut prej, da se človek umiri. Razgovor za službo je zelo stresen in dobro je, da se vnaprej organiziraš in si vzameš dovolj časa. Smiselno je iti na stranišče, se pogledati v ogledalu, dvakrat globoko vdihniti. Tako je mnogo lažje, saj je človek zaradi tega manj živčen.

V knjigi zelo poudarjate, da uspeh ne pride čez noč, tudi iskanje službe je dolgotrajen proces. Res je. Do službe se ne pride kar tako. Veliko je treba vložiti. Ljudem svetujem, da pošiljajo svoje življenjepise in vloge za zaposlitev tja, kjer želijo delati, kar pa ne pomeni, da jih bodo naslednji dan poklicali nazaj in jim ponudili zaposlitev. To traja nekaj časa.

V knjigi poudarjate besedno komunikacijo, a dejstvo je, da tega nismo vsi vešči. Res je. V Sloveniji pri vsakodnevnem delu opažam, da ta težava obstaja. Tudi knjigo sem napisala prav zaradi frustracije slovenskega zaposlovanja. Vidim kandidate, ki so strokovno usposobljeni, a se delodajalcu ne znajo predstaviti tako, da bi ga prepričali, da so pravi zanj. Ta komunikacija je težka. Prav za iskalce dela, saj so v stiski, njihovo življenje ni ravno najlažje in je težko biti pozitiven. Zato sem napisala, kako komunicirati, da bi se ljudje lažje predstavili.

Omenjate pozitivno naravnanost, ki pa jo ob izgubi službe težko dosežemo. Nekaj časa mora preteči. Izguba službe je grozna stvar, vsak potrebuje nekaj časa, da se sestavi, da pri sebi razčisti zadeve, prečisti čustvene stvari. Smiselno je, da se na delovna mesta prijavi, ko razmisli, kaj si želi delati. Dobim veliko enakih vlog, na primer: sem diplomirana ekonomistka. A s tem si ne morem veliko pomagati, če ne vem, kaj ekonomistka želi delati. To pa je najpomembneje. Veste, kako malo kandidatov reče: Želim delati to in želim delati pri vas!

Ker imamo željo, da bi delali, a verjetno še sami ne vemo, kaj. In to je za delodajalca težko. Zato pravim, da je treba razmišljati kot Jaz, d. o. o. Kaj je tisto, kar znam delati, kaj mi je v veselje … Potem lažje iščeš delo znotraj tega, kar bi ti ustrezalo. In k tem delodajalcem se je treba usmeriti. Kandidati, ki se proaktivno lotijo iskanja dela, dobijo službe veliko prej.

Pogosto slišimo stavek, da je kriza lahko priložnost za dobro službo. Le kako? Kriza je za nekatere priložnost, za druge pa ne. Odvisno, kako gledaš. Pogosto pri kandidatih, ki so na primer brezposelni leto dni, vidim, da tisti, ki so bolj proaktivni, začnejo razmišljati zunaj okvirjev. Kriza ljudi prisili, da so bolj iznajdljivi, ni pa preprosto. Ampak tako, kot je bilo včasih, ko je bila dovolj le strokovna usposobljenost, ni dovolj.

Ko se pripravljamo na razgovor, to ni mačji kašelj. Treba se je resno lotiti dela. Zadeva ni šala. Večina iskalcev zaposlitve, ki pride na razgovor, o delodajalcu ve zelo malo. Vedno pa se pojavi vprašanje: kaj pa veste o nas. Treba se je pripraviti, Google je velika pomoč. Več ko boste vedeli o delodajalcu, bolj bo navdušen.

Poudarjate, da se je z družbenimi omrežji proces iskanja služb drastično spremenil ter da veliko delovnih mest ni objavljenih na zavodu za zaposlovanje. Gospodarski družbi, ki ni v javni lasti, ni treba objavljati delovnih mest na zavodu, nekje pa jih morajo objaviti. Zato jih pogosto objavijo na Facebooku in Linkedinu. Če kandidat nima profila na teh dveh omrežjih, potem do delovnega mesta sploh ne more. Po drugi strani tudi kadrovniki iščemo delovna mesta za delodajalca prek družbenih omrežij.

Koliko ljudi pa dobi službe prek družbenih omrežij? Junija lani je bilo na Linkedinu prostih 350 tisoč delovnih mest, tudi slovenski delodajalci so imeli svoj delež. Tisti iskalci dela, ki nimajo svojega profila, ne morejo do teh delovnih mest.

Če smo že na družbenih omrežjih, je pomembno, da svoj profil primerno urejamo. Seveda. Pri vsem, kar delamo na družbenih omrežjih, je treba uporabiti zdravo pamet. Morebitni delodajalec bo namreč preveril, kaj smo objavili.

Na ZRSZ učijo kandidate, kako se prijaviti. Zakaj je vaša knjiga drugačna? V knjigi je zbrano vse, s čimer se lahko iskalec zaposlitve na hitro pripravi na dober razgovor, poleg tega pa je napisna z vidika človeka, ki kar naprej išče ljudi za delodajalce.

Mladi in starejši iskalci zaposlitve. Ali obstajajo med njimi razlike? Starejši iskalci zaposlitve so veliko boljši v komunikaciji. Mlajši so najbolj izgubljeni pri predstavitvi, ker so pogosto naivni. Končal sem fakulteto, zdaj pa je to vse. In se ne zavedajo, kako pomembna je komunikacija, kako pomembno je, da se pred razgovorom uredijo. Zato jim pogosto rečem: včasih morate na razgovor gledati kot na zmenkarije. Treba je vedeti kaj o drugi strani in treba jo je očarati.

V knjigi omenjate, da je prostovoljsko delo dobra naložba, v naših očeh pa je to videti bolj kot sužnjelastniško izkoriščanje. Veliko govorim o prostovoljskem opravljanju določenega dela. Ampak poudarjam, da so v vsej moji karieri samo eno osebo, ki se je ponudila, da dela zastonj, v resnici sprejeli volontersko. Načeloma osebo vzamejo za določeno obdobje za nižjo plačo, čez tri mesece pa jo običajno, če so z njo zadovoljni, normalno zaposlijo. Včasih delodajalec želi od delavca slišati, da je pripravljen narediti kaj zato, da bi delal pri njih. Vsi, ki razmišljajo kot Jaz, d. o. o., dobro vedo, da so nekatere stvari naložba. Iskalec zaposlitve, ki dela za zelo nizko plačo in se dokaže, naj gleda na to kot na naložbo. Ko se bo dokazal, ga bo vsak delodajalec želel obdržati.

Potem pa se lahko pogajaš naprej. Seveda. Potem pa se lahko pogajaš po mili volji in kakor želiš. Tudi sama sem tako začela in se mi je obrestovalo.

Omenjate elevator pitch. Kaj to pomeni? To je kratka predstavitev kandidata, kaj je počel in kaj želi početi. Elevator pitch, ker mora biti tako kratko kot dvigalo, da pride iz enega nadstropja v višje nadstropje. Kako bi se oseba predstavila nekomu, ki bi ga srečala v dvigalu.

Kako pomembno je, kaj oblečemo za razgovor? Pri komunikaciji moramo vedeti, da so ljudje pozabili, kaj ste rekli, kaj ste naredili, nikoli pa ne pozabijo, kako so se počutili v vaši družbi. Če ima človek v glavi, da traja dvajset let, da si ustvarimo dobro ime, in samo pet minut, da si ga uničimo, lahko marsikaj naredi drugače. Pomembni sta vizualna in besedna komunikacija. Večina delodajalcev se odloči za kandidata v prvih desetih sekundah, ko stopi skozi vrata. Zato je treba vso pozitivno energijo koncentrirati v teh prvih deset sekund. Dober stik z očmi, odprt nasmeh, kakovosten stisk rok in projekcija pozitivne energije. Tega se je mogoče naučiti.

V Sloveniji velja, da si v službi do konca svojih dni. Ampak tudi to se spreminja, počasi dovolimo tudi to, da je mogoče službo pustiti. To ni slabo, če v službi trpiš, če si nesrečen, treba je poiskati pot ven. Nihče ni ustvarjen za dolgotrajno trpljenje. Da bi vse življenje tako trpeli, nima nobenega smisla. To vodi v bolezen.