Kako do dobre plače predsednika Evropske komisije

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati leta 2009, je uvedla pomembno novost: voditelji 28 držav članic EU (Evropski svet) bodo morali po tokratnih evropskih volitvah prvič v zgodovini upoštevati rezultate teh volitev, ko bodo predlagali kandidata za novega predsednika Evropske komisije, ki bo jeseni nasledil Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Ena prvih nalog EP bo tako izvolitev novega predsednika izvršnega telesa EU, hkrati pa to pomeni, da imamo volivci večji vpliv na odločitev, kdo bo prevzel krmilo "vlade" EU.

Kako bo potekal postopek imenovanja Evropske komisije 1. Voditelji 28 držav članic (Evropski svet) predlagajo kandidata za predsednika EK, ob tem pa mora "svet vzeti v obzir rezultate evropskih volitev", kot to veleva Lizbonska pogodba, 2. kandidat EP-ju predstavi svoje politične smernice oz. svoj program, 3. EP glasuje o kandidatu, ki za izvolitev potrebuje absolutno večino (376 od 751 glasov evroposlancev); če kandidat ne dobi večine, morajo države članice predlagati novega kandidata, 4. izvoljeni predsednik in vlade članic se dogovorijo o seznamu kandidatov za komisarje (vsaka država ima kandidata za eno komisarsko mesto), 5. kandidati se predstavijo EP-ju, ki je v preteklosti že zavrnil po svoji oceni neprimerne kandidate, 6. EP še enkrat glasuje o celotni komisarski ekipi, ki za potrditev potrebuje navadno večino oz. večino oddanih glasov, 7. ko EP odobri novo komisijo, jo voditelji članic EU formalno imenujejo.

Pet od 13 evropskih političnih strank je imenovalo kandidata (t. i. Spitzenkandidat) za predsednika komisije: - Jean-Claude Juncker, nekdanji premier Luksemburga in nekdanji predsedujoči evroskupine, kandidat Evropske ljudske stranke (EPP), - Martin Schulz, zdajšnji predsednik EP, kandidat socialistov, - Guy Verhofstadt, nekdanji belgijski premier in zdajšnji vodja politične skupine ALDE v EP, kandidat liberalcev in demokratov, - Nemka Ska Keller, kandidatka Zelenih, - Aleksis Cipras, vodja grške stranke Siriza, kandidat Evropske levice.

Po volitvah je Spitzenkandidat zmagovite ljudske stranke Juncker že pohitel in razglasil, da želi biti predsednik komisije, čeprav Luksemburžan ne more računati na podporo madžarskega premierja Viktorja Orbana in britanskega premierja Davida Camerona. Za London so vsi trije Spitzenkandidati preveč federalistični.

Kljub določbi Lizbonske pogodbe pa se v največjih evropskih prestolnicah ne nameravajo zlepa odpovedati svoji moči, da svet odloči, kdo bo vodil komisijo. Zvečer se bodo v Bruslju sestali evropski voditelji, med njimi tudi slovenska premierka v odstopu Alenka Bratušek, in začeli postopek imenovanja šefa nove Evropske komisije. Evropske politične stranke se bodo sestale pred večernim sestankom voditeljev članic. Francoski predsednik Francois Hollande naj bi se udeležil sestanka socialistov s Schulzom, nemška kanclerka Angela Merkel pa bo na srečanju ljudske stranke z Junckerjem.

Na srečanju voditeljev je pričakovati, da bodo predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu podelili pogajalski mandat, ki se bo nato v naslednjih tednih sestal z evropskimi poslanci in voditelji držav, da bi izluščili ime, ki bi v EP in Evropskem svetu dobilo zadostno podporo.

Presenečenja niso izključena Številni evropski voditelji so že pred volitvami izpostavljali, da Lizbonska pogodba zgolj določa, da morajo vzeti v obzir rezultate evrovolitev, tako da bi lahko povsem ignorirali kandidate evropskih političnih skupin. Med t. i. tretjimi kandidati sta se med drugim omenjali danska premierka Helle Thorning-Schmidt na levem spektru in prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde na desnem spektru. Povsem mogoče je, da se bo pet pred dvanajsto pojavilo novo ime kompromisnega kandidata.

Vprašanje ostaja, koga bo podprl Berlin. Socialdemokrati Sigmarja Gabriela so podprli Schultza, medtem ko koalicijski partnerji Unije CDU/CSU (ki je izgubila precej glasov, a kljub temu slavila v Nemčiji) kanclerke Merklove menijo, da je EPP močnejša sila v EP. Merklova, vodja CSU Horst Seehofer in Gabriel so se v ponedeljek sestali in razpravljali, katerega kandidata bodo podprli v Bruslju. Strinjali so se, da bodo potrebni dodatni pogovori, tudi na ravni EU-ja.

Osnovna plača slabih 25 tisočakov Mesto predsednika EK je bilo ustanovljeno leta 1958. Kdorkoli bo novi, 13. predsednik Evropske komisije, se lahko poleg velikega vpliva veseli tudi dobre plače. Osnovna mesečna plača dozdajšnjega predsednika Barrosa znaša 24.422,80 evra bruto. Plača podpredsednika komisije je 22.963,55, komisarjev pa 20.667,20 evra. Komisarji morajo od plače plačati dohodnino (obstaja 14 davčnih stopenj, ki segajo od osem do 45 odstotkov) in sedemodstotni solidarnostni davek. Poleg tega so komisarji upravičeni do nadomestila za stroške bivanja v višini 15 odstotkov osnovne plače ter do mesečnega nadomestila za reprezentanco v višini 607,71 evra (predsednik prejme za reprezentanco 1.418 evrov nadomestila).

Tudi Barrosu, ki se bo jeseni po dveh mandatih poslovil od mesta predsednika EK, in drugim komisarjem, ki ne bodo več opravljali svojega dela, v finančnem pogledu ne bo hudega; nekdanji komisarji so tri leta po odhodu z mesta upravičeni do t. i. prehodne plače, ki znaša med 40 in 65 odstotki zadnje osnovne plače, odvisno od trajanja mandata. Ta plača se zmanjša, če si nekdanji komisar najde novo službo. Nekdanji komisarji so upravičeni tudi do pokojnine, ki jo začnejo prejemati po dopolnjenem 65. letu, odvisna je od trajanja mandata, ne sme pa presegati 70 odstotkov zadnje osnovne plače.