Itak, saj to je čist logično!

Logika (iz grške besede lógos ‒ beseda, smisel, misel, načelo) je veda, ki proučuje metode in postopke za razlikovanje pravilnega sklepanja od napačnega. Razvijala se je v tesni povezavi z matematiko in filozofijo.

Malce zgodovine Začetki logike se segajo v antično Grčijo in Indijo. Najprej se je razvijala v obliki razprav, v katerih so udeleženci poskušali ovreči nasprotnikove trditve. Oče logike je Aristotel (384‒322 pr. n. št.), ki je aksiomatiziral del logike, znan kot silogistika. Iz logike je naredil formalno disciplino in jo podal kot temeljni instrument filozofije.

Srednjeveška logika se je razvijala na univerzah in šolah med 11. in 15. stoletjem. Kot začetek sodobne matematične logike štejemo leto 1879, ko je Gottlob Frege objavil svoje prvo delo Pojmovni zapis. Njegov cilj je bil uvesti strogost v matematične dokaze in zagotoviti trdnost matematične resnice. Poskušal je izpeljati aritmetična načela iz logičnih načel.

V petem stoletju je Martianus Capella znanost razdelil na sedem ved. Logiko so predavali na nižjem tečaju truviu skupaj z gramatiko in retoriko. Razvoj naravoslovnih znanosti in matematike v 17. stoletju ter neplodnost logike sta bila vzroka za upadanje njenega pomena v izobraževanju.

A zadnja leta počasi znova spoznavamo pomen dobrega logičnega mišljenja, zato je pri nas z devetletko logika postala tudi izbirni predmet na osnovnih šolah.

Logično mišljenje – levo možgansko mišljenje Dobrega logičnega mišljenja se je treba naučiti, tako kot se moramo naučiti drugih veščin.

Logično mišljenje je razmišljanje, ki temelji na dokazanem znanju in informacijah, ki so točne in zanesljive. Logičnemu mišljenju pogosto rečemo tudi levo možgansko razmišljanje. V levi možganski polovici se vršijo miselni procesi, ki so zasnovani na logiki, zaporedju, linearnosti. Leva polovica skrbi za govor in je razumsko-analitična. Te načine mišljenja uporabljamo pri govoru, pisanju, branju in pri analitičnem določanju podrobnosti.

Logično razmišljanje uporablja preprosta dejstva, da se reši problem, medtem ko je desna polovica možganov bolj romantične in čustvene narave.

Katero polovico možganov boste uporabili pri reševanju logičnega testa. Levo, logično, ne?

Aristotelove misli: Aristotel, oče formalne logike, je bil filozof in človek modrih misli. Poiskali smo nekaj njegovih misli za vsakodnevno rabo:

"Ta, ki je prijatelj vsem, ni prijatelj nobenemu."

"Ljubezen je sestavljena iz ene duše, ki naseljuje dve telesi."

"Duhovitost je izobražena predrznost."

"Upanje so sanje v prebujanju."

"Smo to, kar večkrat počnemo. Odličnost torej ni dejanje, temveč navada."

"Korenine izobrazbe so grenke, a sadovi so sladki."

"V moji odsotnosti me lahko tudi tepejo!" je dejal Aristotel, potem ko mu je njegov učenec povedal, da ga v njegovi odsotnosti drugi obrekujejo.