Vsi uporabniki nimajo enakih možnosti izbire

Nove storitve pomenijo nove priložnosti, a teh storitev ni mogoče uveljaviti na obstoječih bakrenih omrežjih, je večkrat poudarila evropska komisarka za informacijsko družbo Neelie Kroes. Kdo bi moral nositi breme razvoja telekomunikacij in katera je prava pot za oblikovanje telekomunikacijskih omrežij prihodnosti, je bilo glavno vprašanje, na katerega so poskušali najti odgovor na okrogli mizi v Ljubljani ob letošnji konferenci Telekomunikacije, že trinajsti po vrsti.

Dolenc: Evropa zaostaja v telekomunikacijah in postaja manj zanimiva za naložbe Evropa zaostaja na področju telekomunikacij, je opozoril Franc Dolenc, direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK). Opozoril je tudi, da so finančnim krogom vedno bolj zanimive naložbe zunaj Evrope, in poudaril, da je vloga agencije kot slovenskega regulatorja presekati gordijski vozel: po eni strani bi želeli spodbujati konkurenco, po drugi strani pa naložbeniki nočejo vlagati, če nimajo zagotovljene donosnosti.

Vehovar: Pogrešam državno strategijo in simetrično regulacijo Podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Zoran Vehovar je, enako kot vsi udeleženci okrogle mize, poudaril, da je treba preprečiti podvajanje infrastrukture in spodbujati racionalizacijo. "Pogrešam državno strategijo, ki bi to dosegla, in simetrično regulacijo, ki bi vzpostavila možnost izbire v vsakem manjšem kraju," je še povedal. Vsi slovenski uporabniki te možnosti pri širokopasovnem dostopu danes nimajo, ker je optično omrežje Telekoma Slovenije, ki ima v tem segmentu približno tretjinski delež, polno razvezano, ostala pa ne. "Kdor je na naši optični infrastrukturi, lahko prosto izbira ponudnika, preostali pa ne," pojasnjuje Vehovar in predlaga: "Lotimo se gradnje omrežij skupaj in tekmujmo s ponudbo."

Štiri infrastrukture so nesmisel Podobnega mnenja je tudi Boštjan Škufca Zaveršek, ki je v upravi operaterja Si.mobil zadolžen za finance. Opozarja, da je do zdaj pri nas konkurenčnost v telekomunikacijah pomenila predvsem infrastrukturno konkurenčnost, kar je pripeljalo do štirih infrastruktur za mobilna omrežja – po njegovem mnenju nesmiselnih za slovenske razmere. Obenem se zaveda, da ne moremo pričakovati enotnega omrežja, morda le deljena omrežja na podeželju, in predlaga: "Ker bi se operaterji sami težko dogovorili, naj pri tem posreduje država."

Zakon bi morali sprejeti pred več kot enim letom V imenu države je pomen racionalnosti infrastrukture potrdil Marjan Turk, v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS. Prepričan je, da bo pravi korak v to smer novi zakon o telekomunikacijah (ZKOM-1), saj so v njem posebno pozornost namenili ukrepom za souporabo in soinvestiranje ter investicijam v ruralna območja, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežij. Ta zakon bi, kot pravi, morali sprejeti že pred več kot enim letom, a so se na poti pojavili diametralno različni interesi raznih akterjev. Zaveda se, da gre zasebni sektor, ki ga številni vidijo kot nosilca razvoja telekomunikacij, predvsem tja, kjer vidi komercialni interes, zato kot zanimivo rešitev vidi gospodarsko komunalno infrastrukturo.

Najprej strategija, potem pa zakon Morali bi najprej imeti strategijo, potem pa zakon, se je odzval predsednik poslovodstva T-2 Sašo Todorović, direktor skupine Amis Boštjan Košak pa je opozoril na primer Avstralije, kjer so zgradili eno samo omrežje nove generacije, ki v celoti temelji na optičnih povezavah, obstoječa omrežja pa so preprosto kupili. V Avstraliji so, kot pojasnjuje, hitro ugotovili, da bi jih brez korenitih sprememb hitro prevzeli velikani sosednjih območij, ki so jim trkali na vrata in bi jim uničili vse konkurenčne prednosti, ki so jih Avstralci gradili 200 let.

Razvezati samo enega je nesmiselno Ob tem je Vehovar opozoril na pasti nesmiselne regulacije: "Razvezane cene so pri nas pod stroškovnimi, kar ni nobena spodbuda za nove investicije in nove investitorje. Razvezati samo enega operaterja ni smiselno, ker naša konkurenca svojim uporabnikom ne ponuja polne izbire." Načelno soglasje vseh vpletenih očitno ni in ne bo dovolj za uspešno izvedbo.

Kje pa so v tej zgodbi kabelski operaterji, je iz občinstva vprašal danes upokojenec, a še pred nedavnim prvi mož Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević. Ti niso nikjer v Evropi regulirani, so odgovorili udeleženci okrogle mize. Zakaj niso in ali bi morali biti, ostajata vprašanji za kakšno od prihodnjih okroglih miz.