Švedska najučinkovitejša pri uporabi interneta

Spletni indeks fundacije World Wide Web meri ekonomski, družbeni in politični vpliv interneta v 61 državah, pri čemer ocenjuje dejavnike od deleža državljanov z internetnim dostopom do količine uporabne vsebine na spletu. "Na osnovni ravni določamo, koliko državljanov ima internetni dostop in ali imajo napravo, kot je telefon, s katero lahko dostopajo do spleta," je po poročanju Reutersa dejal Berners-Lee. "Na srednji ravni ocenjujemo spletne vsebine. Na visoki ravni pa se sprašujemo, ali internet sploh vpliva na življenje ljudi, ali lahko prek interneta najdejo službo, ali ga uporabljajo za izobraževalne in zdravstvene namene ter ali vpliva na upravljanje države," je dodal.

Internetni dostop je po besedah Bernersa-Leeja v številnih delih sveta še vedno luksuzna dobrina. Na globalni ravni svetovni splet uporablja le eden od treh ljudi in eden od šestih na afriški celini. "Visoka cena internetnega dostopa milijardam ljudem onemogoča dostop do znanja in odreka pravico do sodelovanja," je dejal Berners-Lee. "Cene morajo dramatično pasti," je dodal. Sedem od desetih najslabše ocenjenih držav je v Afriki, kar odraža nizek delež državljanov z internetnim dostopom.

Državljani v 30 odstotkih držav so deležni vladnih omejitev pri internem dostopu, v polovici držav pa je ogrožena svoboda tiska. "Svetovni splet predstavlja globalni pogovor. Naraščajoče zatiranje svobode govora, tako na spletu kot v tradicionalnih medijih, je največji izziv za prihodnost interneta," meni Berners-Lee. Na prvih pet mest so se uvrstili Švedska, ZDA, Velika Britanija, Kanada in Finska, na zadnjih pet mest pa Etiopija, Benin, Burkina Faso, Zimbabve in Jemen.