Sony Ericsson Zylo

Nostalgike bo spomnil na preproste čase brez zaslonov na dotik, novopečenim in nezahtevnim uporabnikom mobilnih omrežij pa za majhen denar ponudil solidno izkušnjo.

Na prvi pogled in otip ni drsnik Zylo nič posebnega. Mere so standardno dolgočasne (103 x 52 x 16 mm), s težo 115 gramov pa se ne uvršča v kategorijo tistih, na katere med nošnjo v žepu pozabiš. Z mokrimi rokami ga raje ne prijemajte, saj se lahko zgodi, da vam zaradi zelo gladke plastike na hrbtnem delu zdrsne med prsti in pade na tla. Padec ga sicer najbrž ne bi pretirano poškodoval, saj daje robustna izdelava misliti, da bi preživel tudi srečanje s traktorsko pnevmatiko.

Moje oči! Prvič ga raje ne prižigajte v temi, saj vas bo 2,6-palčni zaslon TFT zaradi izredne svetlosti prav gotovo zaslepil. Zaradi te lastnosti ne boste imeli težav z uporabo Zyla ob močni sončni svetlobi, prav tako je vidni kot zelo širok. Ločljivost 240 x 320 točk je dovolj za natančen prikaz multimedijske vsebine, težav z delovanjem ne bodo imele niti javanske igre. Zaslon je glede na velikost mobilnika precejšen, kar Zylu daje simpatičen moderen videz.

Raje kupite pravi fotoaparat Ni denarja? No ja, v sili hudič še Zyla uporablja. Fotoaparat sicer razpolaga s solidnim, 3,2-megatočkovnim tipalom, ki pa svojo nalogo opravi veliko slabše, kot so jo njega dni prvi mobilni telefoni s primerljivimi lastnostmi. Za zajem fotografije brez šuma mora uporabnik namreč imeti mirnejšo roko kot ostrostrelci, pa še to le ob brezvetrju in popolni osvetlitvi. Zgovoren podatek je že to, da je bil med testom Zyla celoten izkupiček 200 pritiskov na sprožilec le 15 fotografij, ki niso bile popolnoma zanič. Z dodatnimi nastavitvami se raje ne igračkajte, saj ne bodo pripomogle k izboljšani kakovosti slike. Samodejnega ostrenja ni.

Kako se obnese kot fotoaparat?

O kameri je v presežnikih seveda nemogoče govoriti, a je za občasnega uporabnika, ki kdaj pa kdaj posname prijateljev trik z rolko, povsem solidna. V ločljivosti VGA snema s hitrostjo 24 slik na sekundo, kar sicer ni v nebo vpijoč dosežek, a slika ne teče nič manj gladko kot pri konkurenci iz višjega cenovnega razreda.

Ime mi je večpredstavnost Prvo srečanje s predvajalnikom Walkman bo za novega uporabnika zagotovo navdušujoče. Ustvarjanje seznamov predvajanja, razvrščanje glasbenih datotek glede na izvajalca, naslov, zvrst, leto izdaje, igračkanje z izenačevalnikom tonov … Kakovost predvajanja glasbe je rodovniku primerno odlična, je pa treba za doživetje ultimativne glasbene izkušnje poseči po boljših slušalkah, saj so tiste priložene bolj za okras (in očitno prirejene mutantom z velikimi ušesi – že po nekaj minutah uporabe so nas zaradi širine slušalk začela boleti ušesa). Zunanji zvočnik je dovolj glasen za poslušanje v kopalnici ali pisarni, zvok je čist tudi na najvišji nastavitvi glasnosti.

Zylo podpira vse znane glasbene datotečne formate, še posebej pa navduši podpora formatu FLAC (stiskanje glasbene datoteke, ki prihrani prostor na pomnilniškem mediju, a ne na račun izgube kakovosti zvoka).

Pravzaprav edino veliko razočaranje, ki zadeva predvajanje glasbe, je odsotnost 3,5-milimetrskega izhoda, ki je dandanes pri glasbenih telefonih stalnica. Zaradi tega je otežen priklop lastnih slušalk, saj je treba še vedno uporabljati Zylov podaljšek.

Predvajalnik videa ni sicer nič posebnega, a izstopa podpora prikazovanju podnapisov v formatu SRT. Slika je kakovostna in se ne zatika. Uporabnikom, ki si radi ogledujejo posnetke na spletu, je Sony Ericsson ustregel s prednaloženo aplikacijo YouTube, ki je izredno preprosta za uporabo. Za druge, ki pa bi samo želeli brskati po spletu, je tu najnovejša različica Walkmanovega brskalnika NetFront, s katerim je navigacija po spletnih straneh preprosta in relativno hitra (a vseeno počasna v primerjavi z mobilniki, ki imajo zaslone na dotik).

Kako se obnese kot kamera?

Všeč nam je, da je Sony Ericsson z Zylom tudi tistim s tanjšimi denarnicami omogočil veselje ob uporabi priljubljenih widgetov. Na osnovnem zaslonu se ob pritisku na navigacijsko tipko navzgor pojavijo polprosojne bližnjice do socialnih omrežij in zabavnih aplikacij.

Polna malha vmesnikov Glede na to, da boste za Zyla odšteli toliko, kot znaša račun za špecerijo v supermarketu na sobotno dopoldne, je presenetljivo dobro oborožen z modernimi tehnologijami. Podatke sprejema in oddaja prek tehnologij EDGE, GPRS, HDSPA in HSUPA, tuja mu ni komunikacija prek vmesnika bluetooth, za nasprotnike brezžičnega povezovanja pa je tu še možnost povezave s kablom USB. Tega boste žal morali dokupiti, saj ga v škatli z mobilnikom ne boste našli. Vse te silne količine podatkov, ki jih boste sprejemali prek zgoraj omenjenih tehnologij, lahko shranite bodisi na notranji Zylov pomnilnik, ki ga je zajetnih 260 megabajtov, bodisi na pomnilniško kartico microSD (podprte so kapacitete do 16 GB).

Šele ob koncu testa nas je prijetno presenetila še ena dobra lastnost Zyla – v sedmih dneh intenzivne uporabe nas niti enkrat ni opozoril glede prazne baterije!

Malo denarja, malce več muzike Zylo ne bo prodajni hit, saj je za kaj takega na trg prispel vsaj pet let prepozno. Kupce bo odvrnilo predvsem dejstvo, da je eden zadnjih, če ne celo zadnji model znamke Sony Ericsson, ki nima univerzalnega priključka za polnjenje baterije in prenos podatkov, temveč starega, ki ni združljiv z novejšimi napravami. Nadalje ga od kupcev oddaljuje odsotnost 3,5-milimetrskega priključka, ki bi bil glede na glasbeno orientiranost skorajda nujen. Če pa se boste za nakup vendarle odločili (morda vas prepriča naš test), boste za majhen znesek prejeli mobilnik, ki se s klicanjem in pisanjem kratkih sporočil spoprime z enako lahkoto kot njegovi veliki in dražji bratje, glasbo pa morda predvaja še za odtenek bolj kakovostno.

Ocena: 7 Legenda ocen: 1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 - Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.