Ruski seznam prepovedanih se širi

S 1. marcem je ruskim organizacijam in podjetjem z "Zakonom o informacijah, informacijskih tehnologijah in zaščiti informacij" prepovedana uporaba nekaterih družbenih omrežij oziroma komunikacijskih platform, te so:

- Discord, komunikacijska aplikacija, ki je še posebej priljubljena med ljubitelji videoiger,

- Snapchat, eno od največjih družbenih omrežij na svetu, ki ga uporabljajo predvsem mladi;

- Telegram, komunikacijska aplikacija, ki izvira iz Rusije, zdaj pa ima sedež v Dubaju;

- Skype for Business, Microsoftova platforma za videokonference in internetne klice;

Ruski tehnološki velikan VK, ki ima pod svojim okriljem družbeno omrežje VKontakte, največji ruski e-poštni servis Mail.ru in družbeno omrežje Odnoklassniki, je po poročanju več neodvisnih ruskih medijev vsem svojim zaposlenim, ki delajo v tujini, naročil, naj se vrnejo v Rusijo. Šlo naj bi za dvostranski ukrep: preprečevanje morebitnega odtekanja občutljivih informacij v tujino in pa preprečevanje tako imenovanega bega možganov. Kot je za medij Moscow Times pozneje pojasnil eden od zaposlenih pri VK, tisti, ki se ne bodo odločili za selitev nazaj v Rusijo, ne bodo izgubili delovnih mest, temveč bodo premeščeni na druga, ki ne bodo vključevala dela z osebnimi podatki (ruskih) uporabnikov. Foto: Shutterstock

- Microsoft Teams, orodje za videokonference in organizacijo dela v podjetjih in organizacijah;

- Viber, aplikacija za internetne klice in klepetanje;

- WhatsApp, ena od najbolj priljubljenih komunikacijskih aplikacij na svetu;

- WeChat, kitajska aplikacija vse-v-enem, ki vključuje družbeno omrežje, komunikacijo, nakupovanje;

- Threema, šifrirana komunikacijska aplikacija.

Zgornji seznam je v sredo na svoji spletni strani objavil ruski regulator telekomunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor. 

Glede na to, da je uporaba zgornjih aplikacij oziroma orodij od 1. marca prepovedana v ruskih podjetjih in organizacijah, ne pa tudi za splošno rusko prebivalstvo, gre najverjetneje za ukrep, namenjen preprečevanju odtekanja občutljivih informacij v tujino. 

Foto: Shutterstock

V Rusiji sta tudi za splošno prebivalstvo medtem že skoraj eno leto prepovedani dve od globalno najbolj uporabljanih komunikacijskih aplikacij, Facebook Messenger in pa družbeno omrežje Instagram. Rusija je Meto, krovno družbo Facebooka, ki je tudi lastnik Instagrama, 22. marca lani namreč razglasila za ekstremistično organizacijo. 

Kremlju ni všeč, kaj piše na Wikipediji, oglobili so jo že tretjič

Ruska informacijska vojna se sicer nadaljuje tudi na drugih frontah. V torek je sodišče v Moskvi že tretjič od začetka vojne v Ukrajini izdalo globo organizaciji Wikimedia, ki upravlja spletno enciklopedijo Wikipedijo. 

Kot je poročal tehnološki medij Arstechnica, je Kremelj do zdaj zmotilo več enciklopedičnih vnosov v angleški različici Wikipedije: splošen članek o lanski ruski invaziji na Ukrajino, članek o bitki za Kijev, članek o vojnih zločinih med rusko invazijo Ukrajine, članek o obstreljevanju bolnišnice v Mariupolu, članek o obstreljevanju gledališča v Mariupolu, članek o masakru v Buči, članek o nenasilnem odporu ukrajinskih civilistov med rusko invazijo Ukrajine, članek o ruskih vojaških enotah in članek o različnih interpretacijah ruske invazije na Ukrajino.

Wikipedia je bila po podatkih analitičnega portala Statista v zadnji tretjini leta 2022, torej v obdobju vojne v Ukrajini, sedma najbolj obiskana spletna stran v Rusiji. Foto: Shutterstock

Organizacija Wikimedia se je na izdane globe večkrat pritožila, a je sodišče v Moskvi njihove pritožbe vsakič ovrglo, piše Arstechnica. Kremelj sicer želi, da Wikimedia iz naštetih člankov umakne informacije, ki se ne skladajo z uradno rusko različico poteka dogodkov v Ukrajini, Wikimedia pa se brani, da članke na portalu urejajo prostovoljci in da so vse informacije večkrat preverjene in zelo zanesljive. Enciklopedičnih vnosov ne bodo umaknili, so zatrdili.