Kabel UTP predstavlja poceni in enostavno obliko povezovanja omrežnih naprav v računalniško mrežo. Žal so občutljivi na zunanje motnje.
Občutljivost kabla UTP (Unshielded Twisted Pair, nezaščitena sukana parica) na zunanje motnje je pogostokrat vzrok marsikateri slabi uporabniški izkušnji, pri kateri potrošniki vedno krivimo proizvajalca naprav ali ponudnika internetnih storitev, na neprimerno povezavo med napravami v našem stanovanju pa niti ne pomislimo.
Za motnje pogosto vzrok druge naprave
Vzrok počasnih prenosnih hitrosti in slabe slike na televiziji je lahko kabel, ki prečka ali poteka vzporedno z visokonapetostnimi vodniki ali mimo gospodinjskih aparatov, ki za delovanje potrebujejo zelo visoko napetost (halogenske svetilke, televizorji, pečice). Motnjam se izognemo tako, da kabel zaščitimo, kupimo dodatno izolirane kable (FTP, STP, SFTP), ki imajo okoli paric ovito zaščitno folijo, kar zmanjšuje vpliv elektromagnetnega sevanja, ali pa ga speljemo tako daleč od vira motnje, da ga ta ne moti več. Pri polaganju moramo paziti tudi na druge moteče vplive, kot so bližnji strelovodi, morebitni glodavci in okna, ki bi morda lahko zmečkala ali presekala kabel.
Kabel UTP ima znotraj štiri prepletene parice. Ni ga priporočljivo polagati vzporedno z 230 V napeljavo, uporabljamo pa ga lahko za horizontalno in vertikalno ožičenje. Kabel UTP je zaključen s konektorjem RJ-45, ki ga podpira večina omrežnih naprav.
Vsaj kategorija 5
Pri vzpostavitvi domačega omrežja moramo premisliti o številu računalnikov v mreži, o razdalji med posameznimi enotami ter o hitrosti in topologiji omrežja. Pri vsakem domačem omrežju, ki ni brezžično, potrebujemo kable za povezavo naprav. Danes se daleč najpogosteje uporablja kable UTP, pri katerih je za domača omrežja priporočljiva uporaba kabla UTP, ki je najmanj kategorije 5 ali 5e, ki sta primerni za gradnjo 100-megabitnega omrežja. Dolg je lahko največ 100 metrov, vendar so pri 100-megabitnih omrežjih in več priporočljive krajše dolžine. Za gigabitni ethernet je treba uporabiti kabel UTP kategorije 6. Za vse omenjene hitrosti se lahko uporablja tudi optični kabel, ki pa je tudi primerno dražji.
Kabli UTP so razvrščeni v več kategorij. Vsaka posamezna kategorija nam pove, do katere pasovne širine oz. do katere hitrosti kabel podpira prenos podatkov. Kategorija kabla UTP določa njegove električne karakteristike. Skoraj vsi kabli za ethernet omrežja imajo kategorijo odtisnjeno na zunanji strani kabli. Na splošno lahko kategorijo določimo glede na konektor na koncu kabla in po debelini kabla, vendar je odtisnjeni napis veliko zanesljivejši podatek. Sicer imajo kabli v višjih kategorijah širši premer, tako da so debelejši, saj vsebujejo debelejšo žico za višjo kakovost prenosa podatkov.
V domačem omrežju naj ne bi uporabljali kablov, ki spadajo v kategorijo, nižjo od kategorije 5. Za prihodnost pa je danes že bolj smotrn nakup kategorije 6 ali višje, saj ne stane veliko več.
Pazljivo pri hitrosti kabla
Pri vzpostavljanju domačega omrežja moramo paziti, da kabel z najmanjšo kategorijo podpira maksimalne hitrosti naprav v omrežju. Kakršnokoli spenjanje, zvijanje in rezanje ovoja kabla je lahko hitro vzrok prekinitve prenosa podatkov, katerega vzrok je vsaj v velikih omrežjih težko najti.
Dve napravi istega tipa s prekrižanim kablom
Običajne kable UTP potrebujemo predvsem, ko domače računalnike povezujemo z omrežnimi napravami, kot so koncentratorji, stikala in usmerjevalniki. Če pa želimo med sabo povezati samo dva računalnika oz. dve napravi istega tipa, uporabimo prekrižani kabel UTP (ang. crossover cabel), ki se od običajnega kabla UTP razlikuje le po drugačni razporeditvi paric.
2
