Potrjen standard slovenske tipkovnice

Standard sicer ni obvezen za uporabo, vendar pa bodo lahko slovenski uporabniki v prihodnosti od proizvajalcev zahtevali tipkovnico, kot jo določa slovenski standard.

Standard slovenske tipkovnice nosi oznako SIST 1044:2009 z naslovom Informacijska tehnologija - Slovenska tipkovnica - Razporeditev znakov.

Poleg slovenščine tipkovnica omogoča pisanje v večini evropskih jezikov Nova slovenska tipkovnica je zasnovana v skladu s sodobnimi trendi in najnovejšimi mednarodnimi standardi na tem področju, poudarjajo na inštitutu. Poleg slovenščine tipkovnica omogoča pisanje besedil v večini evropskih jezikov, ki uporabljajo latinične znake, tako med drugim v italijanščini, madžarščini, hrvaščini, angleščini, francoščini in nemščini.

Razpored znakov na tipkovnici, kot ga določa standard SIST 1044:2009, je uporaben tudi za tipkovnice novejših računalniških in komunikacijskih naprav, ki prihajajo na trg (izpopolnjene prenosne naprave za dostop do internetnih in drugih storitev).

Standard je bil v javni obravnavi od 1. februarja do 2. marca letos Standard, ki je bil od 1. februarja do 2. marca letos v javni obravnavi, je pripravila delovna skupina za pripravo izvirnega standarda za slovensko tipkovnico SIST/TC ITC/WG 1. V času javne obravnave je bil osnutek standarda oSIST 1044 na voljo slovenski javnosti v Sistu. Dodan mu je bil tudi obrazec, na katerem so zainteresirani poslali svoje pripombe.

Vse pripombe, ki so na Sist prispele do 2. marca 2009, je obravnavala delovna skupina SIST/TC ITC/WG 1. Predstavniki javnosti, predvsem pa končni uporabniki, ki so poslali tehnično argumentirane pripombe, so bili povabljeni na naslednji sestanek SIST/TC ITC/WG 1, kjer so predstavili svoje pripombe in argumente zanje.

Upoštevali so smiselne pripombe glede razporeditve znakov Pri tem na inštitutu dodajajo, da so bile vse smiselne pripombe glede razporeditve znakov in slovenskega poimenovanja tipk sprejete in vključene v izvirni standard.

Hkrati pa v Sistu navajajo, da postopek priprave standardov predvideva revizijo slovenskih standardov vsakih pet let in s tem možnost, da se v besedilu standarda popravi vse, kar se izkaže za nujno.

V času revizije je tako popravljen standard ponovno dan v javno obravnavo, kjer ima slovenska javnost na voljo en mesec časa, da standard pregleda in nanj pošlje svoje tehnično utemeljene pripombe.