Pospravite ostanke hrane oziroma pobrišite predpomnjene strani!

Po svetu se govori okrog sedem tisoč različnih jezikov. Niso redke države, kjer je več uradnih jezikov in morda še več neuradnih – v afriški državi Mali, ki šteje okrog 15 milijonov prebivalcev, je 13 uradnih jezikov, govorijo pa še približno od 40 do 60 manjših jezikov, odvisno od tega, ali se majhne razlike šteje za narečje ali drug jezik, poroča britanski Guardian. Vsi jeziki na trgu vendarle niso enakopravni Bogastvo jezikov je velika ovira za prevajalce računalniških operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov raznih naprav. Spletni brskalnik Firefox v svoji različici za računalnike vsebuje okrog 40 tisoč besed, v različici za mobilne naprave pa "samo" okrog 16 tisoč.

Tržno naravnana podjetja skrbno izbirajo lokalizacijo v tiste jezike, za katere so prepričana, da jim bodo čim prej povrnili naložbo. To je seveda slabše izhodišče za manjše jezike, a velikost ni edino merilo, saj je še vedno kar nekaj jezikov z več milijoni govorcev, ki nimajo lokaliziranih operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov. Gotovo ni težko uganiti, da gre predvsem za jezike tistih ljudstev in območij, kjer ni velikih prodajnih pričakovanj. Za ljudstvo Zapotekov okno postane oko Lokalizacija je veliko zahtevnejša naloga, ki zajema veliko več kot prevajanje. Pri lokalizaciji je treba upoštevati kulturne razlike in posebnosti, uporabnikom zagotoviti takšne pojme, ki jim kaj pomenijo. Nam se verjetno zdi povsem samoumevno govoriti o oknih na zaslonu računalnika ali mobilne naprave, a kako prevesti besedo okno (windows) v jezik mehiškega ljudstva Zapotekov, okrog pol milijona jih je, ki gradijo hiše brez oken?

Pri lokalizaciji odprtokodnega spletnega brskalnika Firefox v ta jezik so se odločili za besedo, ki bi dobesedno prevedena v slovenščino pomenila oko.

Krava je padla čez rob, riba pa ušla Za Firefox skrbi fundacija Mozilla, ki zaradi narave svojega delovanja pri izbiri količine jezikov za lokalizacijo ne upošteva zgolj ekonomske računice. Njihova želja je omogočiti čim večjemu številu ljudi možnost, da imajo naprave, programe in storitve, ki "govorijo" v njihovem jeziku, pri čemer jim pomagajo tudi prostovoljci. Imajo krog 230 lokalizacijskih skupin za iskanje besed, ki so ljudem blizu v njihovem domačem jeziku, v njihovem okolju.

Tako so na primer v jeziku čičeva, enem od jezikov iz skupine bantujskih jezikov, ki ga govori okrog deset milijonov ljudi v Malaviju in (v manjši meri tudi) Zambiji, predpomnjene strani (cached pages) prevedli v mfutso wa tsamba, kar bi dobesedno pomenilo "koščki ostankov hrane". Prevod nepričakovane zaustavitve (Crash) v jezik fula, govori ga okrog 20 milijonov ljudi na območju med Senegalom in Nigerijo, je hookii, kar, kot navaja Guardian, pomeni "krava, ki je padla čez rob, a ni poginila", v istem jeziku pa so za izraz "časovna omejitev je potekla" (timeout) izbrali honaama, kar je dobesedno "tvoja riba je ušla". Lokalizacija odpravlja digitalno ločnico in daje novo upanje "majhnim" jezikom Firefox je trenutno na voljo v 90 jezikih, s čimer naj bi pokrili okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Za primerjavo, iPhone govori 35 jezikov, Google pa 150, a med njimi še vedno ni nekaterih razširjenih, kot sta tibetanščina, ki jo govori od tri do štiri milijone ljudi, ali bambarščina, ki jo govori okrog deset milijonov prebivalcev Malija in delov sosednjih držav.

Ni dvoma, da pot do komunikacijskega povezovanja čim več ljudi po svetu ni samo vprašanje tehnologije in denarja, temveč tudi zahtevna jezikovna naloga. Po drugi strani bodo prav lokalizacijska prizadevanja prostovoljcev, ki ne gledajo samo skozi zaslužek, pomagala ne le k hitrejši premostitvi digitalne ločnice, temveč tudi k ohranitvi manj znanih jezikov ljudi, ki niso deležni civilizacijskih dobrot v enaki meri kot mi.