Ocenili smo: Max Payne 3

Moje ime je Max. Max Payne. Nisem od nekdaj takšen, kot sem danes. Za sabo imam že kar nekaj kilometrine. Da bi me razumeli, morate poznati mojo zgodbo. Ni prijetna. Nekateri bi celo rekli, da je izmišljena, pretirana. Morda res spominja na slab hollywoodski kliše, vendar je za človeku, ki jo živi, zgolj realna ...

"Angel maščevanja" Pred dobrim desetletjem, ko sem kot policist še služboval na newyorških ulicah, so nekega poletnega večera "džankiji" vdrli v moj dom in mi za vekomaj odtujili neprecenljiv zaklad. V iskanju drobiža za svežo "dozo" niso poznali meja in so bili pripravljeni odstraniti vsako "oviro", ki se je znašla na njihovi poti. V tistem trenutku sta bili to moja ljubljena žena Michelle in hčerka Rose. Nedolžno bitje ni dopolnilo še niti enega leta.

Takrat sta me zapustila pamet in razum. Odločil sem se pravico vzeti v svoje roke in se odpravil na maščevalni pohod. Vedel sem, da strahopetci niso sami krivi za svoja dejanja, saj jih je v svojih krempljih držala huda bolezen. Odvisnost, "virus", ki ga težko premagaš sam. Zato sem jim pomagal. Izbral sem hitra in učinkovita zdravila. Pištole, šibrovke, brzostrelke, vsa so delovala, kot sem predvidel. Da bi preprečil nadaljnjo epidemijo, sem se odločil 'zver' zatreti v kali. Tako sem obračunal še z eno največjih mafijskih družin, v večna lovišča pa sem pospremil tudi kar nekaj 'modrih kolegov', ki so bili prepričani, da lahko opravljajo dve službi hkrati. Prijatelji, tako žal ne gre.

"Prvak na lestvici policijske brutalnosti" Po uspešni "čistilni akciji" sem upal, da bom s tem dobil zadoščenje in našel notranji mir. Žal ga nisem. Pridružil sem se oddelku za umore, kjer sem želel početi nekaj koristnega, nekaj, s čimer bi odvrnil svoje misli od praznine v svojem življenju. In za nekaj časa mi je to tudi uspelo. Zašel sem v središče nove zarote, ki je segala vse do političnih vrhov.

Primer je za seboj na ulicah pustil veliko opustošenje in številna trupla. Med njimi tudi mojo novo ljubezen. Spet je bila odgovornost na meni. Mona, oprosti mi. Kljub zmagi sem ponovno izgubil. Vsega sem imel dovolj. Odločil sem se, da iskanje pravice prepustim drugim, sam pa sem uteho poiskal v objemu dveh ljubic, pijače in antidepresivov.

Primer je za seboj na ulicah pustil veliko opustošenje in številna trupla. Med njimi tudi mojo novo ljubezen. Spet je bila odgovornost na meni. Mona, oprosti mi. Kljub zmagi sem spet izgubil. Odločil sem se, da iskanje pravice prepustim drugim, sam pa sem uteho poiskal v objemu dveh ljubic, pijače in antidepresivov.

"Počitnic je konec" Ko sem tako zapravljal svoje dneve v nekem cenenem zakotnem lokalu in se spraševal o smislu svojega življenja, je pri vratih spet pozvonilo. Ding dong. Stare znanke. Težave. Nikoli mi jih ni bilo treba povabiti k sebi. Vedno so me same našle, ne glede na to, kam sem se skril.

K meni prisede Raul Passos, možakar, ki trdi, da me pozna še iz časov akademije. Sam se ga ne spomnim, vendar utegne biti kriva kombinacija alkohola in tablet. Prepričuje me, naj obrnem nov list v življenju. Da naj se mu po vsem trpljenju, ki sem ga prestal, pridružim pri varovanju vplivne brazilske družine, kjer je dela malo, uživanja pa na pretek. Poslušam ga le še zato, ker se mi ne da premakniti s svojega stola.

V tistem trenutku v bar vstopi Tony DeMarco, sin lokalnega mafijskega šefa. Ne mine dolgo, ko mi začne mladi prepotentnež težiti. "Pogumen" in obdan s svojimi pajdaši se na da odgnati z lepo besedo. Kmalu izbruhne hud prepir, kjer v samoobrambi pritisnem petelina, Tony pa mrtev obleži na tleh. V hipu se zavem, da se nad mojo prihodnostjo zgrinjajo črni oblaki.

Z Raulom se podava na beg. Vplivni Tonyjev oče za nama pošlje celo vojsko. Logično, ubil sem njegovega edinega otroka. Po eni strani sočustvujem z njim in ga razumem, vem, kako je izgubiti najbližje. Po toči krogel, ki naju zasuje na vsakem koraku, sva po nekajkilometrskem teku nekako še vedno živa. Peščene plaže Južne Amerike, ki sem jih še pred nekaj urami zavračal, se naenkrat zdijo privlačna opcija. Če že umrem, bom to raje storil na soncu kot pa v mrazu in snegu New Jerseyja ...

"Vročekrvna 'starina' še ni za odmet" Sao Paolo nekaj mesecev pozneje. Drugo okolje, vendar nič kaj drugačno življenje. Še vedno živim od žganja, cigaret in tablet. Sem telesni stražar bankirja Rodriga Branca, njegove trofejne žene Fabiane in njegovih dveh bratov Marcela in Victorja. Priča sem hedonističnim zabavam na eni strani in mizerni revščini favel na drugi. Dva svetova na istem mestu. Svoje delodajalce preziram, vendar je moja dolžnost, da jih varujem. Zavedam se, da sem pravzaprav prestopil na drugo stran, stran, proti kateri sem se v preteklosti goreče boril. Nič ne de. Še en kozarec viskija pa bo večer hitreje minil. Zjutraj bom svoje blodnje že pozabil. Tako rutinsko živim iz dneva v dan ...

... ko naenkrat ponovno poči. V močno varovano rezidenco družine Branco vdrejo zamaskiranci in odpeljejo predrago Fabiano. Podam se za njimi in jo kmalu brez posebnih težav uspešno rešim. Vendar gospa Sreča je cipa, meni pa je že davno zmanjkalo denarja. Kmalu po uspešni vrnitvi, namreč nepridipravi udarijo ponovno. Tokrat v nočnem klubu. Že drugič na moji straži se lepotica znajde v napačnih rokah. Ni kaj, res dobro skrbim za svoj ugled.

Ne ozirajoč se na svojo lastno dobrobit se z Raulom podava v novo reševalno akcijo. Tokrat je videti, da ne bova tako hitro nazaj. Po vseh letih izkušenj čutim, da ne gre za 'navadno' ugrabitev in da za vsem skupaj tiči nekaj bolj hudobnega. Kdo se bo lotil tega, če ne jaz? Policija je najbrž še sama vpletena v to. Sao Paolo pripravi se. Pretaknil bom vsak tvoj kotiček, da pridem stvari do dna. Prihaja razjarjeni Max in s seboj nosi polno malho bolečine. Kako se zgodba konča, pa je najbolje, da se prepričate na lastne oči...

"Iz tretje perspektive" V svoji tretji inkarnaciji je Max Payne nedvomno odlična igra (da ne bo kdo mislil napačno, tudi prejšnji dve sta bili). Neprestana akcija, zanimiv način pripovedovanja zgodbe, odlično vzdušje in raznoliko okolje so sestavine, ki vas bodo posrkale vase in vas prepričale, da se popolnoma vživite v vlogo klišejskega antijunaka.

Igri gre očitati malo stvari, saj se drži preverjenega konservativnega recepta tretjeosebnih 'streljačin'. Linearno napredovanje iz ene lokacije na drugo, kjer je potrebno odstraniti včasih manjšo, včasih večjo zalego tolovajev, vse skupaj pa je podkrepljeno s skrivanjem za ovirami in uporabo slavnega 'bullet-timea', upočasnjevanja časa, ki skrbi za filmsko spektakularnost akcijskih sekvenc ter lažjemu ugonabljanju nasprotnikov. Revolucije torej ni, kljub temu pa igra teče gladko in ti ob neprestani, precej krvavi akciji skoraj ne pusti dihati. Seveda je nekaj malenkosti, ki bi jih lahko naredili bolje. Okolica bi recimo lahko bila bolj razgibana in nelinearna, kar bi tudi podaljšalo relativno kratek igralni čas, Maxu pa bi v imenu spektakularnosti lahko pridodali še kakšno novo drzno potezo in ga naredili manj okornega. Vendar to so resnično malenkosti, ki jih bo med samimi igranjem redko kdo opazil. Če vam diši akcija in se navdušujete nad filmi kot so Die Hard, Tropa de Elite, Hard Boiled in The Killer, potem ni razloga, da si te igre ne bi omislili.

Ocena: 87 Lestvica ocen 1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.

Zvrst: tretjeosebna 'streljačina' Razvijalec: Rockstar Games Založnik: Rockstar Games Igralne platforme: PC, PlayStation 3, Xbox 360