Torek, 18. 6. 2013, 15.38
8 let, 8 mesecev
Nove konzole so lažna maska napredka
Streljačine, dirkačine in ploščadnice s spremljavo histerično bliskajočih zaslonov, spremljavo nizkih hrumečih basov in tržnikov ter hostes, ki poskušajo zakriti vse pomanjkljivosti in poudariti bleščeče novosti iger, igričarskih naprav in raznorazne zabavne tehnologije. Los Angeles, mesto (lažnega) blišča, je tokrat postal svetišče častilcev najbolj napredne in razvijajoče se zabavne industrije sveta iger, ki jih že dolga leta ne igrajo samo otroci in nadobudni najstniki. Povprečni igralci namreč živijo v tretjem desetletju svojega življenja in si tako želijo bolj razvejane, zapletene, odrasle tematike te razmeroma nove zvrsti umetnosti.
Sony in Microsoft sta sicer (skoraj) v popolnosti predstavila novi konzoli PlayStation 4 in Xbox One, na katerih bomo poganjali igre (skoraj) nove generacije. Vendar pa se bolj čuječnemu opazovalcu zdi, da so bili aplavzi in navdušenje nad napovedniki novih igričarskih spektaklov le maska, tako značilna za filmsko lokacijo sejma. Resnici na ljubo so bile predstavitve iger podobne druga drugi, tako kot bi neštetokrat gledal en in isti dražilnik. Vsebino bi lahko skrčili na vojsko in orke, streljanje in druge oblike boja. Seveda smo opazili tudi izjeme, na primer indie igro za PlayStation – Octodad: deadliest Catch, v kateri glavni junak – hobotnica – poskuša uspeti v poslovnem svetu.
Seveda so računalniki še kako učinkoviti pri preračunavanju vektorjev in tridimenzionalnega prostora, veliko težje pa je plačati in v razvoj vplesti velike ume iz sveta pisane umetnosti. Le kdo bo našel novega Tolkiena?
Zvrsti so preprosto preveč omejene in ukalupljene, založniki si želijo gotovega zaslužka, medtem pa majhni založniki izdajajo neznane, a še kako dobre, pa čeprav neizbrušene igre, ki jim javnost ne namenja dovolj pozornosti. Se bomo torej kdaj naveličali iger, ki nam jih za tovarniškim tekočim trakom prodajajo veliki igralci?