Kitajska vlada obrnila ploščo in omehčala odnos do iger

Zadnja leta kitajskim igričarjem niso bila naklonjena, saj je oblast želela potlačiti njihovo priljubljeno prostočasno dejavnost in jo celo enačila z odvisnostjo od trdih drog (res je sicer, da so azijski narodi kar precej nagnjeni k zasvojenosti z igrami – poglejte si le Korejce, ki ne tako zelo redko umirajo po 40-urnih neprekinjenih seansah Starcrafta). Mačehovski odnos dokazuje tudi (trenutno še veljaven) embargo na osrednji globalni igralni konzoli, Microsoftov Xbox in Sonyjev Playstation. Ker je skupnost igralcev preprosto prevelika – bilo naj bi jih več kot 120 milijonov, kar je dobrih 9 odstotkov prebivalstva –, je po dolini reke Jangce zapihal nov veter – kitajska vlada je namreč začela masovne spletne igre, ki imajo onkraj Himalaje daleč največ privržencev, izrabljati za širjenje komunistične in vojaške propagande. V zadnjem obdobju je komunistična partija v razvijalske družbe (Shanda, ZQ Games) v obliki donacij in davčnih olajšav tako sčrpala več deset milijonov evrov.

Ena zadnjih tovrstnih heroizma polnih iger je Glorious Mission, ki spominja na orientalsko mešanico akcjskih vrtiljakov CoD: Modern Warfare in zadnjiega Battlefielda, taktičnega vojaškega udejstvovanja iz America's Army, Operation Flashpoint in Counter Strike ter skupinskega reševanja zagonetk v stilu serije Ghost Recon in Hidden and Dangerous. Preizkusili je nismo, je pa po ogledu videoposnetkov igranja jasno, da je GM najverjetneje prav zabavna zadeva, čeprav je grafično na nivoju zahodnih AAA naslovov izpred nekaj let, fizika vozil in trupel je smešna, vojaki pa zmorejo pred smrtjo absorbirati več svinca kot T-1000 (za neuke – Terminator iz filma Sodni dan, ki kljubuje Schwarzeneggerju).

Vsebine je sicer precej, prisotne pa so prav vse prvine iz zgoraj omenjenih naslovov: trenažni kampus, kjer se novopečeni virtualni vojaki priučijo rokovanja s pokalicami, reševanje talcev, tankovski in helikopterski spopadi, sabotažne misije in masovne "battlefieldovske" bitke, kjer se za dosego zmage ne izbira sredstev. Glorious Mission je sicer le ena od domačih iger, ki mladim Kitajcem po prepričanju oblasti pomaga naravnati moralni kompas. Precej očitno sta pred kratkim komunistične nazore namreč propagirali Učimo se od Lei Fenga, ki je ime slavnega vojaka Ljudske osvobodilne armade izrabilo za "nadaljnjo utrditev ideološkega in moralnega razvoja mladoletnih oseb", in Nepodkupljivi bojevnik, ki je igralca vpletel v boj proti koruptivnim vladnim uradnikom, njihovim ljubicam in otrokom.